Jedro

1. Spor o neskladnosti obvezne razlage določbe KP z zakonom (ZDR), ki jo je sprejela Komisija za razlago te kolektivne pogodbe, je spor po

3. tč. 6. čl. ZDSS (spor o skladnosti kolektivne pogodbe z zakonom) in ne spor po 1. tč. 6. čl. ZDSS (spor o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju).

2. Za kolektivne delovne spore, ki se nanašajo na 3. tč. 6. čl. ZDSS v KP za lesarstvo Slovenije, ni predpisano mirno reševanje spora kot procesna predpostavka za sodni spor (61. čl. KP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne zadeva temu sodišču v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani zavrglo predlog, da se ugotovi, da razlaga o uporabi Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije v zvezi z uveljavitvijo Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002) z dne 1.12.2003 ni veljavna. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini sodnih taks po odmeri sodišča in druge priglašene stroške, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Nadalje je sodišče odločilo, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

Predlagatelj v pritožbi navaja, da je s predlogom zahteval v bistvu ugotovitev neskladnosti razlage 19. čl. Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije z Zakonom o delovnih razmerjih in predlagal razveljavitev take razlage v 4. odstavku, ki se nanaša na vprašanje odpravnin. Pritožba meni, da se odpravnina po 4. odst. 19. čl. citirane Kolektivne pogodbe lahko ureja avtonomno z omejitvijo, da višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove, kakor to določa 4. odst. 109. čl. ZDR, pa še to vprašanje oz. omejitev, upoštevaje določilo 2. odst. 7. čl. ZDR se lahko v kolektivni pogodbi uredi drugače, ugodneje za delavce. Pritožnik meni, da Komisija ni imela ne razloga in ne pravne podlage, da je celotni 19. čl. Kolektivne pogodbe izvzame iz uporabe. Pritožba opozarja, da je Komisija za razlago na ta način posegla v sindikalno svobodo, posegla je nedopustno na področje kolektivnega dogovarjanja in je iz tega razloga šteti razlago 4. odst. 19. čl. Kolektivne pogodbe za nično. Predlagatelj meni, da ni bil zavezan razlago Komisije izpodbijati v postopku pomirjanja in arbitraže, imel je pravico in pravno podlago s predlogom uveljavljati razveljavitev take razlage oz. ničnost, na kar po vložitvi predloga uradoma pazi sodišče. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da gre za kolektivni spor po 1. tč. 6. člena ZDSS, ko gre za spor po 3. tč. istega člena in sicer o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom. Spor med strankama, kot je opredeljen s strani predlagatelja, ni spor o obstoju ali neobstoju kolektivne pogodbe in o njenem izvrševanju, ampak gre za vprašanje skladnosti razlage Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije v zvezi z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 42/02 z dne 1.12.2003). Razlaga Komisije za razlago kolektivne pogodbe je po 66. členu SKPgd obvezna in ima enako pravno moč kot določba kolektivne pogodbe. Ne gre še za vprašanje pravilnega ali nepravilnega izvrševanja kolektivne pogodbe, ampak ali je razlaga kolektivne pravne norme v skladu z zakonsko pravno normo. Spor o razlagi norme kolektivne pogodbe je spor po 3. tč.

6. čl. ZDSS. Spor je v sferi normativne ureditve: to ni spor o izvrševanju norme po 1. tč. 6. člena ZDSS.

V 61. členu Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije ni predvideno reševanje kolektivnih sporov, ki se nanašajo na 3. tč.

6. člena ZDSS. Ne gre za spor po 2. odst. 61. čl. Kolektivne pogodbe o sklenitvi, spremembi ali dopolnitvi kolektivne pogodbe ter o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov. Razlaga določbe kolektivne pogodbe ni ne stvar sklepanja, spremembe ali dopolnitve kolektivne pogodbe, niti ne gre za kakšen drug ukrep, saj je razlaga norme v sferi oblikovanja pravne norme, ne pa njenega izvrševanja. Posledično zmotnemu stališču je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 15. člena ZDSS, ki določa sprožitev postopka za mirno rešitev spora, to je za procesno predpostavko uveljavljanja sodnega varstva pri delovnem in socialnem sodišču. Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi predlagatelja ugoditi, razveljaviti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga in bo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi prej navedene določbe ZDSS obravnavalo po vsebini sporno zadevo ter o njej odločilo. Pritožbi je bilo treba zato ugoditi, razveljaviti izpodbijani sklep in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Zaradi razveljavitve sklepa prve stopnje je bilo treba razveljaviti tudi izrek o stroških v tem sklepu in odločiti, da so tudi pritožbeni stroški nadaljni stroški postopka, o katerih bo sodišče prve stopnje s končno odločitvijo sklenilo o vseh stroških postopka.