9. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Podgorelca iz Ljubljane na seji dne 9. septembra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 in 59/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik ponovno izpodbija Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL), ker naj bi nekaterim omogočal pridobiti lastninsko pravico na družbenem premoženju brez plačila ustreznega nadomestila. Ustavnemu sodišču predlaga, naj presoja skladnost ZLNDL z 2., 22. in 67. členom Ustave. Pravni interes za vložitev pobude utemeljuje z navajanjem, da je v družbi Dafis, d.o.o., Ljubljana, udeležen z vložkom, ki predstavlja 53,46 % celotnega kapitala, in s sklicevanjem na pogodbe, ki jih je kot direktor omenjene družbe sklenil s fizično osebo in ki se nanašajo na nakup nepremičnin in na uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim.

B.

Ustavno sodišče je pobudniku že s sklepom št. U-I-221/02 z dne 5. 12. 2002, s katerim je zavrglo prvo pobudnikovo vlogo, pojasnilo, da lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa da vsak, ki izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) in da je pravni interes podan, če predpis neposredno posega v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, kar pomeni, da mora ugoditev predlogu privesti do spremembe pravnega položaja pobudnika. Iz vsebine pobude, s katero pobudnik ponovno izpodbija ZLNDL, je razvidno, da zmotno meni, da tak pravni interes izkazuje z navajanjem višine deleža v kapitalu družbe in s sklicevanjem na omenjene pogodbe.

Pobudnik sam navaja, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena dne 15. 5. 1998, torej po uveljavitvi ZLNDL, ki je določil (7. člen), da so z dnem uveljavitve tega zakona (tj. 12. 7. 1997) nepremičnine iz prvega odstavka 1. člena tega zakona postale lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe (2. člen). Kako naj bi ta ureditev posegala v pravice pogodbenih strank, ki so nepremičnine, lastninjene po ZLNDL, kupovale po uveljavitvi ZLNDL, pa pobudnik s pavšalnim zatrjevanjem, da izpodbijana ureditev omogoča neupravičeno bogatenje enih in siromašenje drugih, ne pojasni. Poleg tega je iz aneksa k tej pogodbi (pobudnik "osnovne pogodbe z dne 15. 5. 1998" ni priložil) in iz pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 10. 11. 2000 razvidno, da je bila pogodbena stranka družba Dafis in ne pobudnik. Dejstvo, da je pobudnik družbenik v tej družbi in da je pogodbe sklenil kot njen zastopnik, pa samo po sebi še ne pomeni, da izpodbijana ureditev posega v njegov pravni položaj.

Ker pobudnik ni izkazal, da bi se njegov pravni položaj z morebitno zanj ugodno odločbo izboljšal, je bilo treba pobudo zavreči.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić