Jedro

Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je otrok še vedno dodeljen v vzgojo in varstvo predlagateljici, ne predstavlja težav, saj ml. otrok že daljše časovno obdobje živi pri očetu.

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je otrok še vedno dodeljen v vzgojo in varstvo predlagateljici, ne predstavlja težav, saj ml. otrok že daljše časovno obdobje živi pri očetu.

Prav tako otrok zaradi vsakodnevne vožnje (26 km) od doma do šole ni ogrožen, prav tako ni ogrožen, ker se s sošolci ne vozi v OŠ A.

Prav tako otrok zaradi vsakodnevne vožnje (26 km) od doma do šole ni ogrožen, prav tako ni ogrožen, ker se s sošolci ne vozi v OŠ A.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IX. točki izreka.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani IX. točki izreka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo stike med ml. otrokom in predlagateljico tako, da potekajo pod nadzorom Centra za socialno delo B. vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure, in sicer na način, da prva dva stika v celoti potekata pod nadzorom strokovnega delavca CSD B., na nadaljnjih stikih pa se bo ob prisotnosti strokovne delavke CSD B. in v prostorih tega centra izvedla le predaja otroka na stik k materi in po zaključku stika k očetu, v preostalem delu stiki potekajo prosto (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da je oče dolžan otroka ob pričetku stika pravočasno pripeljati na CSD in po zaključku stika tam otroka prevzeti. V primeru neizvedbe stika se slednji nadomesti tako, da ga določi strokovna delavka CSD, ki o tem obvesti sodišče. Za primer kršitve je sodišče določilo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR, ki bo izterjana od kršitelja po uradni dolžnosti (V. točka izreka). V VI. točki izreka je odločilo, da začasna odredba velja za izvedbo desetih stikov oziroma do drugačne odločitve sodišča ter pritožba ne zadrži izvršitve tega stika. Drugačen predlog predlagateljice je zavrnilo. Nadalje je v celoti zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katero je slednji predlagal, da se ml. otrok dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu ter se prepiše iz OŠ C. na OŠ A. (IX. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo stike med ml. otrokom in predlagateljico tako, da potekajo pod nadzorom Centra za socialno delo B. vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure, in sicer na način, da prva dva stika v celoti potekata pod nadzorom strokovnega delavca CSD B., na nadaljnjih stikih pa se bo ob prisotnosti strokovne delavke CSD B. in v prostorih tega centra izvedla le predaja otroka na stik k materi in po zaključku stika k očetu, v preostalem delu stiki potekajo prosto (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da je oče dolžan otroka ob pričetku stika pravočasno pripeljati na CSD in po zaključku stika tam otroka prevzeti. V primeru neizvedbe stika se slednji nadomesti tako, da ga določi strokovna delavka CSD, ki o tem obvesti sodišče. Za primer kršitve je sodišče določilo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR, ki bo izterjana od kršitelja po uradni dolžnosti (V. točka izreka). V VI. točki izreka je odločilo, da začasna odredba velja za izvedbo desetih stikov oziroma do drugačne odločitve sodišča ter pritožba ne zadrži izvršitve tega stika. Drugačen predlog predlagateljice je zavrnilo. Nadalje je v celoti zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katero je slednji predlagal, da se ml. otrok dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu ter se prepiše iz OŠ C. na OŠ A. (IX. točka izreka).

2.Zoper sprejeto odločitev s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe nasprotnega udeleženca (IX. točka izreka) se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da sodišče ni zaslišalo klinične psihologinje D. D., ki jo obiskuje ml. otrok in ga slednja zelo dobro pozna, ampak je svojo odločitev oprlo zgolj na izvedensko mnenje, sedaj pa se otrok vsak dan vozi v šolo, ki je od dejanskega prebivališča nasprotnega udeleženca oddaljena 26 km, kar je nezdravo za njega in je takšno prešolanje vsekakor v največjo korist otroka. Glede na otrokov odklonilni odnos do mame in tudi do šole obstaja nevarnost, da otrok kam pobegne. Takšna situacija, ko se otroku ne dovoli prešolanje, ogroža otrokov psihofizični razvoj, zato je potrebno nujno ukrepanje. Prav tako je nujno potrebno upoštevati otrokovo mnenje. Otrok zaradi maminega pogojevanja na stikih k njej več ne želi in ima povsem odklonilen odnos do nje. Ravnanje sodišča je nerazumljivo in pomeni kršitev določb nepravdnega postopka, tako zaradi napačnega povzemanja ključnih dokazov, kot zaradi pristranskosti sodišča pri izvedbi in tehtanju dokazov. Pri odločitvi mora sodišče upoštevati otrokovo mnenje, če je to glede na njegovo starost in zrelost primerno, predvsem pa je potrebno upoštevati načelo najboljše koristi otroka. Otrok je star 12 let in je za svojo starost zrelostno primeren, sicer pa so zadnja poročila OŠ zaskrbljujoča in meni, da je otrok s tem ko hodi na OŠ C. ogrožen. Sodišče je neutemeljeno sledilo mnenju CSD, da otrok tam ni ogrožen. Otrok je v stiski, saj želi skupaj s prijatelji hoditi v šolo na način, da se vozi z avtobusom in zato meni, da je prešolanje otroka potrebno.

2.Zoper sprejeto odločitev s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe nasprotnega udeleženca (IX. točka izreka) se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da sodišče ni zaslišalo klinične psihologinje D. D., ki jo obiskuje ml. otrok in ga slednja zelo dobro pozna, ampak je svojo odločitev oprlo zgolj na izvedensko mnenje, sedaj pa se otrok vsak dan vozi v šolo, ki je od dejanskega prebivališča nasprotnega udeleženca oddaljena 26 km, kar je nezdravo za njega in je takšno prešolanje vsekakor v največjo korist otroka. Glede na otrokov odklonilni odnos do mame in tudi do šole obstaja nevarnost, da otrok kam pobegne. Takšna situacija, ko se otroku ne dovoli prešolanje, ogroža otrokov psihofizični razvoj, zato je potrebno nujno ukrepanje. Prav tako je nujno potrebno upoštevati otrokovo mnenje. Otrok zaradi maminega pogojevanja na stikih k njej več ne želi in ima povsem odklonilen odnos do nje. Ravnanje sodišča je nerazumljivo in pomeni kršitev določb nepravdnega postopka, tako zaradi napačnega povzemanja ključnih dokazov, kot zaradi pristranskosti sodišča pri izvedbi in tehtanju dokazov. Pri odločitvi mora sodišče upoštevati otrokovo mnenje, če je to glede na njegovo starost in zrelost primerno, predvsem pa je potrebno upoštevati načelo najboljše koristi otroka. Otrok je star 12 let in je za svojo starost zrelostno primeren, sicer pa so zadnja poročila OŠ zaskrbljujoča in meni, da je otrok s tem ko hodi na OŠ C. ogrožen. Sodišče je neutemeljeno sledilo mnenju CSD, da otrok tam ni ogrožen. Otrok je v stiski, saj želi skupaj s prijatelji hoditi v šolo na način, da se vozi z avtobusom in zato meni, da je prešolanje otroka potrebno.

3.V odgovoru na pritožbo predlagateljica odgovarja na navedbe pritožnika. Ravnanje nasprotnega udeleženca vidi kot odtujevanje otroka in meni, da je sodišče pravilno sledilo predlagateljici, da so stiki v korist otroka, zato je odločitev pravilna.

3.V odgovoru na pritožbo predlagateljica odgovarja na navedbe pritožnika. Ravnanje nasprotnega udeleženca vidi kot odtujevanje otroka in meni, da je sodišče pravilno sledilo predlagateljici, da so stiki v korist otroka, zato je odločitev pravilna.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo začasno odredbo, saj je ocenilo, da je podana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Pri tem je svojo odločitev oprlo na mnenje sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. in strokovnjakinje za področje otrok in mladostnikov dr. F. F., ki ga je sodišče povzelo v 11. točki obrazložitve. Slednji sta ugotovili, da pri nobenem od staršev ni ugotoviti duševnih motenj, ki bi ovirale njuno vsakdanjo funkcioniranje, oba sta otroku naklonjena, pri svoji odločitvi pa je imelo v vidu predvsem dejstvo, da so stiki med otrokom in predlagateljico močno okrnjeni že od 29. 1. 2023, ko se je situacija znatno zaostrila in se stiki potem od 3. 9. 2024 sploh več niso izvajali. Izvedenki sta nadalje tudi ugotovili, da odklonilni odnos otroka do matere izvira iz pretekle družinske dinamike in medstarševskega konflikta, ki ga je otrok razrešil na način, da je popolnoma odklonil mater, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je potrebna čimprejšnja ponovna vzpostavitev stikov in odnosa med otrokom in materjo.

5.Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izdalo začasno odredbo, saj je ocenilo, da je podana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Pri tem je svojo odločitev oprlo na mnenje sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. in strokovnjakinje za področje otrok in mladostnikov dr. F. F., ki ga je sodišče povzelo v 11. točki obrazložitve. Slednji sta ugotovili, da pri nobenem od staršev ni ugotoviti duševnih motenj, ki bi ovirale njuno vsakdanjo funkcioniranje, oba sta otroku naklonjena, pri svoji odločitvi pa je imelo v vidu predvsem dejstvo, da so stiki med otrokom in predlagateljico močno okrnjeni že od 29. 1. 2023, ko se je situacija znatno zaostrila in se stiki potem od 3. 9. 2024 sploh več niso izvajali. Izvedenki sta nadalje tudi ugotovili, da odklonilni odnos otroka do matere izvira iz pretekle družinske dinamike in medstarševskega konflikta, ki ga je otrok razrešil na način, da je popolnoma odklonil mater, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je potrebna čimprejšnja ponovna vzpostavitev stikov in odnosa med otrokom in materjo.

6.Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo začasno odredbo, kot jo je predlagal nasprotni udeleženec, in sicer da se otrok dodeli v vzgojo in varstvo njemu ter da se mu omogoči prešolanje iz OŠ C. na OŠ A.

6.Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo začasno odredbo, kot jo je predlagal nasprotni udeleženec, in sicer da se otrok dodeli v vzgojo in varstvo njemu ter da se mu omogoči prešolanje iz OŠ C. na OŠ A.

7.Sodišče prve stopnje ima o tem ustrezne razloge v 15. in 16. točki obrazložitve, pri čemer je sodišče prve stopnje v celoti pravilno povzelo mnenje CSD, da otrok zaradi obiskovanja OŠ C. ni ogrožen, se pa s tem vzpostavlja večja možnost stikovanja med njim in materjo. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi dejstva, da je otrok še vedno dodeljen v vzgojo in varstvo predlagateljici, ne predstavlja težav, saj ml. otrok že daljše časovno obdobje živi pri očetu, zato podlage za izdajo začasne odredbe ni, saj kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, v posledici veljavne sodne poravnave in stalnega prebivališča prijavljenega na naslovu matere, pri izvajanju starševske skrbi nad sinom, nasprotni udeleženec ogroženosti ni niti zatrjeval. S tem pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi slednjega ml. otrok ni ogrožen in je izdaja začasne odredbe nepotrebna. Prav tako otrok zaradi vsakodnevne vožnje (26 km) od doma do šole ni ogrožen, prav tako ni ogrožen, ker se s sošolci ne vozi v OŠ A.

7.Sodišče prve stopnje ima o tem ustrezne razloge v 15. in 16. točki obrazložitve, pri čemer je sodišče prve stopnje v celoti pravilno povzelo mnenje CSD, da otrok zaradi obiskovanja OŠ C. ni ogrožen, se pa s tem vzpostavlja večja možnost stikovanja med njim in materjo. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi dejstva, da je otrok še vedno dodeljen v vzgojo in varstvo predlagateljici, ne predstavlja težav, saj ml. otrok že daljše časovno obdobje živi pri očetu, zato podlage za izdajo začasne odredbe ni, saj kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, v posledici veljavne sodne poravnave in stalnega prebivališča prijavljenega na naslovu matere, pri izvajanju starševske skrbi nad sinom, nasprotni udeleženec ogroženosti ni niti zatrjeval. S tem pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi slednjega ml. otrok ni ogrožen in je izdaja začasne odredbe nepotrebna. Prav tako otrok zaradi vsakodnevne vožnje (26 km) od doma do šole ni ogrožen, prav tako ni ogrožen, ker se s sošolci ne vozi v OŠ A.

8.Nima prav pritožba, da sodišče ni upoštevalo mnenja ml. otroka. Ml. otrok je imel možnost svoje mnenje izraziti, njegovo sposobnost razumevanja pa sta ocenili tudi izvedenki. Pri tem sta ugotovili, da slednji glede na stopnjo funkcioniranja in specifiko situacije ne more v polnosti razumeti pomena postopka in posledic odločitev, se dovolj informirano odločati in izražati svoje želje, ki bi upoštevale njegove dejanske potrebe. Prav tako ne zmore predvideti realnih dolgoročnih učinkov posameznih rešitev, ampak se odloča glede na trenutno ugodje in ne na podlagi presoje, ki je zanj dolgoročna boljša. Prav tako ni sposoben presojati kaj dejansko potrebuje. Njegova ravnanja pa so pod močnim vplivom očeta in občutka pripadnosti njemu ter strahu pred izgubo njegove podpore.

8.Nima prav pritožba, da sodišče ni upoštevalo mnenja ml. otroka. Ml. otrok je imel možnost svoje mnenje izraziti, njegovo sposobnost razumevanja pa sta ocenili tudi izvedenki. Pri tem sta ugotovili, da slednji glede na stopnjo funkcioniranja in specifiko situacije ne more v polnosti razumeti pomena postopka in posledic odločitev, se dovolj informirano odločati in izražati svoje želje, ki bi upoštevale njegove dejanske potrebe. Prav tako ne zmore predvideti realnih dolgoročnih učinkov posameznih rešitev, ampak se odloča glede na trenutno ugodje in ne na podlagi presoje, ki je zanj dolgoročna boljša. Prav tako ni sposoben presojati kaj dejansko potrebuje. Njegova ravnanja pa so pod močnim vplivom očeta in občutka pripadnosti njemu ter strahu pred izgubo njegove podpore.

9.Tako zmotno meni pritožba, da mora sodišče upoštevati vsako mnenje (želje) otroka. Sodišče je mnenje otroka upoštevalo, saj ga je ocenjevalo in pri tem zaključilo, kot je navedeno zgoraj. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno odločilo predlagano začasno odredbo nasprotnega udeleženca zavrnilo, saj niso podani pogoji po 161. členu DZ, ker otrok zaradi obiskovanja OŠ C. in njegovega stalnega prebivališča na naslovu predlagateljice, ni ogrožen.

9.Tako zmotno meni pritožba, da mora sodišče upoštevati vsako mnenje (želje) otroka. Sodišče je mnenje otroka upoštevalo, saj ga je ocenjevalo in pri tem zaključilo, kot je navedeno zgoraj. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno odločilo predlagano začasno odredbo nasprotnega udeleženca zavrnilo, saj niso podani pogoji po 161. členu DZ, ker otrok zaradi obiskovanja OŠ C. in njegovega stalnega prebivališča na naslovu predlagateljice, ni ogrožen.

10.Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je potrebno pri izdajanju začasnih odredb v družinskih zadevah postopati previdno, saj predstavljajo izjemno pravno sredstvo, ki je namenjeno odpravi akutne ogroženosti otroka in tako ne zadošča da je predlagana začasna ureditev otroku v korist, ampak mora biti nujna za preprečitev nepopravljive in nesorazmerno težko popravljive škode, ki bi otroku lahko nastala, če bi obstoječe stanje trajalo do pravnomočnosti končne odločbe. Odločitev sodišča pa tudi ne sme povzročiti prejudiciranja končne odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo z nižjim dokaznim standardom, torej s stopnjo verjetnosti, ko je ugotavljalo dejstva, ki govorijo v korist za izdajo začasne odredbe oziroma proti njej, zato ni bilo dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec (zaslišanje klinične psihologinje, ki jo obiskuje ml. G.), saj je svojo odločitev oprlo na izvedenski mnenji, kot tudi na poročilo CSD.

10.Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je potrebno pri izdajanju začasnih odredb v družinskih zadevah postopati previdno, saj predstavljajo izjemno pravno sredstvo, ki je namenjeno odpravi akutne ogroženosti otroka in tako ne zadošča da je predlagana začasna ureditev otroku v korist, ampak mora biti nujna za preprečitev nepopravljive in nesorazmerno težko popravljive škode, ki bi otroku lahko nastala, če bi obstoječe stanje trajalo do pravnomočnosti končne odločbe. Odločitev sodišča pa tudi ne sme povzročiti prejudiciranja končne odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo z nižjim dokaznim standardom, torej s stopnjo verjetnosti, ko je ugotavljalo dejstva, ki govorijo v korist za izdajo začasne odredbe oziroma proti njej, zato ni bilo dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih je predlagal nasprotni udeleženec (zaslišanje klinične psihologinje, ki jo obiskuje ml. G.), saj je svojo odločitev oprlo na izvedenski mnenji, kot tudi na poročilo CSD.

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v IX. izreka potrdilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

11.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v IX. izreka potrdilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

12.Udeleženca postopka stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

12.Udeleženca postopka stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

Zveza:

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.