Jedro

Med vlogami iz prvega odstavka 105.a člena ZPP ni odgovora na pritožbo. To pomeni, da plačilo sodne takse za njegovo meritorno obravnavanje ni procesna predpostavka, ki bi ob neplačilu sodne takse imela za posledico presumpcijo umika odgovora na pritožbo. Kljub neplačilu sodne takse za tako vlogo se le-ta meritorno obravnava, sodna taksa pa prisilno izterja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (glede plačila opominske takse 41,05 EUR) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče prvi tožeči stranki odmerilo sodno takso za odgovor na pritožbo z dne 4.5.2012 v višini 644,71 EUR in sodno takso za opomin v višini 41,05 EUR, skupaj 685,76 EUR, kar je prva tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni od dneva prejema sklepa.

2. Zoper navedeni sklep v delu, v katerem ji je sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso za opomin v višini 41,05 EUR se je pravočasno pritožila prvo tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica zmotno meni, da bi ji sodišče moralo skladno z drugim odstavkom 105. a člena ZPP najprej poslati nalog za plačilo takse, zato sodne takse za opomin ni dolžna plačati, saj skladno z določili ZPP, taksa sploh še ni zapadla v plačilo.

5. Predmetni postopek se je začel z vložitvijo tožbe dne 28.2.2005, zato se po 39. členu ZST-1 (ta je začel veljati 1.10.2008) takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi, torej po določbah ZST. Po 1. točki drugega odstavka 4. člena ZST nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga izroči sodišču. Taka vloga je tudi pritožnikov odgovor na pritožbo, ki jo je vložil 17.8.2012. Tedaj je torej nastala njegova taksna obveznost. Pravilno je prvostopenjsko sodišče našlo podlago za odmero opominske takse v četrtem odstavku 26. člena ZST, po katerem sodišče v primeru, če vlogo prejme po pošti, za katero ni plačana taksa, pošlje taksnemu zavezancu opomin, da v petnajstih dneh od vročitve opomina plača sodno takso, v takem primeru pa se plača tudi taksa za opomin.

6. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na 105.a člen ZPP, po katerem mora sodišče v primeru neplačila sodne takse taksnemu zavezancu najprej poslati taksni nalog, v katerem mu določi tudi rok za plačilo sodne takse in ga opozori na posledice neplačila sodne takse. Toda določbe drugega odstavka 105.a člena ZPP ni mogoče širiti na vse vloge, za katere je predpisano plačilo sodne takse. Navedeno določbo je treba presojati v povezavi s prvim odstavkom 105. a člena ZPP, ki taksativno našteva vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka za njihovo meritorno obravnavanje. Če za te vloge sodna taksa ni plačana, je vloga formalno pomanjkljiva in sodišče z njo postopa kot z nepopolno vlogo tako, da pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog in ga opozori na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP. Če taksa v roku iz plačilnega naloga ni plačana, se šteje, da je vloga umaknjena.

7. Med vlogami iz prvega odstavka 105. a člena ZPP ni odgovora na pritožbo. To pomeni, da plačilo sodne takse za njegovo meritorno obravnavanje ni procesna predpostavka, ki bi ob neplačilu sodne takse imela za posledico presumpcijo umika odgovora na pritožbo. Kljub neplačilu sodne takse za tako vlogo se le-ta meritorno obravnava, sodna taksa pa prisilno izterja. Zato režima postopanja sodišča po 105.a členu ZPP, ni mogoče širiti tudi v primeru neplačila sodne takse za vloge, ki niso obsežene v prvem odstavku 105. a člena ZPP. Pravilno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da glede neplačila sodne takse za odgovor na pritožbo uporaba 105.a člena ZPP nima podlage v citirani določbi, pač pa je treba uporabiti četrti odstavek 26. člena ZST, ki izrecno nalaga sodišču tudi odmero opominske takse. Drugačno pritožbeno stališče je spričo obrazloženega zmotno.

8. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa zagrešilo ob reševanju pritožbe uradoma upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).