Jedro

Preživninski zavezanec ne more predlagati izterjave istih preživninskih obrokov v dveh različnih postopkih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodibjanim skepom: 1. ugotovilo, da je sklep o izvršbi opr. št. I 99/2141 z dne 6.7.1999 postal pravnomočen glede izvršilnih stroškov in zavarovanja zahtevka, da se plačuje preživnina za čas od 1.7.1999 do 30.6.1999; 2. v preostanku je sodišče v prvi točki navedeni sklep razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo ter naposled 3. upnici naložilo, naj dolžniku povrne stroške ugovora, odmerjene na 9.010,00 SIT.

Proti sklepu se po svojem pooblaščencu zaradi kršitve določb ZIZ pritožuje upnica in sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor dolžnika zavrne in mu naloži v plačilo vse stroške tega postopka. V pritožbi navaja, da je ob novem predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo vložila tudi nov predlog za izterjavo neplačane preživnine v času veljavnosti prejšnjega sklepa (I 98/1732). Tako je ravnala zato, ker dolžnik svoje obveznosti ni v celoti izpolnil. Upnica tako ni vložila identičnega predloga (prejšnji je bil namreč namenjen zgolj zavarovanju), predlog v obravnavani zadevi pa je vložila zaradi poteka zavarovanja na podlagi določila 259. člena ZIZ. Odločitev sodišča, da predlog zavrže, naj bi po pritožničinem mnenju pomenila, da upnica nima pravice uveljavljati neplačane oz. premalo plačane preživnine za obdobja, ki so navedena v predlogu. Sploh pa po pritožničinem naziranju neplačani zneski niso bili predmet izvršilnega postopka I 98/1732, saj takrat še niso zapadli.

Ob vsem tem pa pritožnica še opozarja, da je sodišče napačno določilo zavarovanje zahtevka, domnevno zaradi strojepisne pomote, ker je bilo zavarovanje določeno za čas od 1.7.1999 do 30.6.1999 ne pa pravilno od 1.7.1999 do 30.6.2000. Pritožba ni utemeljna.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je pri izdelavi izpodbijanega sklepa prišlo do očitne pisne napake v 1. točki izreka.

Ko sodišče v izreku ugotavlja, da je postal sklep o izvršbi opr. št. I 99/2141 z dne 6.7.2999 pravnomočen glede izvršilnih stroškov in zavarovanja zahtevka, da se plačuje preživnina za čas od 1.7.1999 do 30.6.2000, se je pomotoma zapisalo, da gre za obdobje od 1.7.1999 do 30.6.1999. V takšnem primeru bi šlo za negativen tek časa, kar je nesmiselno in gre za evidentno pisno napako. Le-to bo lahko odpravilo prvo sodišče s popravnim sklepom, čeravno ta pomota upničinih pravic v ničemer ne krati, saj gre zgolj za ugotovitev, da je postal nek drug sklep (ki se sklicuje na pravilno izraženo obdobje zavarovanja) pravnomočen.

V zvezi s pritožbenimi navedbami pa je potrebno upnici najprej pojasniti, da ji sodišče nikakor ne odreka pravice do izterjave neplačane preživnine. Vendar pa odgovarja pritožbeno sodišče, te pravice ne more uveljavljati v dveh različnih postopkih. Eno izmed temeljnih načel Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ smiselno uporablja tudi v tem postopku, je, da ni mogoče dvakrat odločati o isti stvari (319. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Že prvo sodišče ugotavlja, pritožbeno sodišče pa s tem v celoti soglaša, da je med istima strankama v teku izvršilna zadeva Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr.

št. I 98/1732 glede terjatve, ki jo skuša upnica izterjati tudi v tem postopku. V navedenem postopku je bila dovoljena izvršba v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za čas od 1.7.1998 dalje v znesku 22.409,20 SIT mesečno ter v skladu s sklepi Vlade RS o uskladitvi preživnin. V kolikor bi sodišče tudi v obravnavani zadevi dovolilo izvršbo za izterjavo zneskov, ki so že zajeti v navedenem sklepu, bi to pomenilo, da bi upnica lahko prišla do dvakratnega poplačila terjatve. Iz tega razloga je odločitev prvega sodišča, da predlog v tem delu zavrže, v celoti pravilna. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z razlogi izpodbijanega sklepa in se nanje sklicuje, da bi ne prišlo do nepotrebnega ponavljanja. Dodati je treba le še to, da ista usoda kot glede odločitve o glavni stvari zadeva tudi pritožbo zoper izrek o stroških.

Ker je pritožba neutemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo.