Jedro

Na prvo vprašanje, ki se nanaša na temelj in se zavzema za presojo, ali bi morali nižji sodišči kot pravno podlago za odločitev v sporu uporabiti določbo 1. točke prvega odstavka 542. člena ZKP ali določbo 3. točke prvega odstavka istega člena je bilo v sodni praksi, od katere odločitvi sodišč prve in druge stopnje ne odstopata, že odgovorjeno. Tudi v zvezi z vprašanjem višine odškodnine, je sodna praksa izoblikovana .

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Zoper B. P. je preiskovalni sodnik 9. 9. 2003 iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti (konkretno zaradi preprečitve vplivanja na soosumljenca M. B. in na pričo I. Š. pred njunim zaslišanjem) 9. 9. 2003 odredil pripor. Soosumljenec in priča sta bila zaslišana 12. 9. 2003, vendar preiskovalni sodnik pripora ni odpravil, pač pa je to na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti s sklepom I Ips 298/2003 7. 10. 2003 storilo Vrhovno sodišče. 2. Tožnik je zahteval odškodnino za ves čas trajanja pripora, sodišče prve stopnje pa mu jo je odmerilo za čas od prenehanja koluzijske nevarnosti 12. 9. 2003 do odprave pripora 7. 10. 2003 v višini 6.500 EUR (višji zahtevek je zavrnilo); pojasnilo je, da je bil pripor nezakonit le v tem obdobju, ne pa tudi v času trajanja koluzijske nevarnosti, odločitev o temelju pa je oprlo na določbo 3. točke prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

3. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

4. Republika Slovenija je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje glede dveh vprašanj, ki sta tako trdi, zanjo zelo pomembni, ker v predhodnem postopku obravnava zahtevke za povrnitev škode osebam, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost. Odgovor Vrhovnega sodišča na ti vprašanji v okviru odločanja na dopuščeno revizijo bi pripomogel k rešitvi večjega števila odškodninskih zahtevkov že v predhodnem postopku in s tem k zmanjšanju števila odškodninskih pravd.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Na prvo vprašanje, ki se nanaša na temelj in se zavzema za presojo, ali bi morali nižji sodišči kot pravno podlago za odločitev v sporu uporabiti določbo 1. točke prvega odstavka 542. člena ZKP ali določbo 3. točke prvega odstavka istega člena je bilo v sodni praksi, od katere odločitvi sodišč prve in druge stopnje ne odstopata, že odgovorjeno. Tudi v zvezi z drugim vprašanjem, ki se nanaša na višino odškodnine, je sodna praksa izoblikovana, tožniku prisojena odškodnina pa ne odstopa od odškodnin, ki jih sodišča za škode primerljivih obeležij prisojajo drugim oškodovancem.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku torej niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona zavrnilo.