Jedro

Tožnik je po pooblaščencu vložil tožbo v zadostnem številu izvodov, skupaj z zadostnim številom prilog in pooblastilom za zastopanje. Kljub temu, da je po delnem odstopu zadeve pristojnemu sodišču v spisu le en izvod tožbe, skupaj z enim izvodom prilog in brez pooblastila za zastopanje, ni podlage za zavrženje tožbe. Tožba je bila ob vložitvi popolna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožnika zavrglo na podlagi ugotovitve, da je bila tožnikova tožba z dokumentacijo predložena sodišču samo v enem izvodu, razen tega pa tožbi ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje tožnika.

Zoper navedeni sklep se iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški. V pritožbi navaja, da so določbe drugega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s členom 106/1 ZPP in 98/4 ZPP ustavnopravno sporne, saj predstavljajo protiustaven poseg v ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). V pritožbi primarno opozarja, da v tem primeru niti ne gre za dejansko stanje, ki bi nudilo oporo uporabi zgoraj citiranih členov ZPP. V konkretnem primeru je bila namreč na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložena tožba zoper dve toženi stranki. Tožbi, ki je bila vložena v zadostnem številu izvodov za sodišče in za nasprotni stranki, je bilo priloženo tako pooblastilo za zastopanje tožnika kot tudi vse priloge v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotni stranki. Po vložitvi tožbe pa se je Okrožno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno v obsegu odločanja zoper eno izmed toženih strank. Posledično je zadevo odstopilo Delovnemu in socialnem sodišču v Ljubljani in mu poslalo en izvod tožbe in prilog ter pooblastila, vse v kopiji. Prvostopenjsko sodišče je zadevo prejelo v obravnavanje na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II R 123/2009 z dne 10. 4. 2009. Prvostopenjsko sodišče torej ni prejelo nepopolne vloge s strani tožnika, temveč je zadevo prejelo v reševanje od Okrožnega sodišča v Ljubljani. Tožnik je ob vložitvi tožbe vložil vlogo s prilogami v zadostnem številu izvodov in pooblastilo. Tega dejstva pa prvostopenjsko sodišče sploh ni ugotavljalo. Do zavrženje tožbe bi po oceni tožnika lahko prišlo le, če bi tožnik že ob vložitvi tožbe ravnal tako, kot mu očita tožena stranka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnik na Okrožno sodišče v Ljubljani dne 27. 3. 2009 vložil tožbo, v okviru katere je od toženih strank C-L d.o.o. in V. d.d., gradbeno industrijsko podjetje, vtoževal izplačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu v višini 9.000,00 EUR z obrestmi od 11. 1. 2006 dalje do plačila, poleg tega pa je zahteval tudi povrnitev pravdnih stroškov. Iz prve strani tožbe izhaja, da je bila tožba vložena v treh izvodih, da so bile v treh izvodih vložene priloge in da je bilo tožbi priloženo tudi pooblastilo za zastopanje tožnika. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. II R 123/2009 z dne 10. 4. 2009 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi v obsegu tožbe tožnika zoper prvotoženo stranko. Po pravnomočnosti tega sklepa je z dopisom zadevo odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu prvostopenjskemu sodišču. Iz tega dopisa z dne 12. 5. 2009 izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani prvostopenjskemu sodišču poslalo sklep z dne 10. 4. 2009 in fotokopijo tožbe s prilogami.

Peti odstavek 98. člena ZPP določa, da ne glede na določbe prejšnjih odstavkov 98. člena ZPP sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni priložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže. Po prvem odstavku 106. člena ZPP se morajo vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. To velja tudi za priloge. Po drugem odstavku 108. člena ZPP sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo je vložil odvetnik, ne glede na določbo prvega odstavka 108. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja še na določbo 36. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), ki določa, da v primeru, če sodišče zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, ga hkrati pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno izdalo izpodbijani sklep, sklicujoč se na četrti odstavek 98. člena ZPP (pravilno na peti odstavek 98. člena ZPP) oziroma na drugi odstavek 108. člena ZPP, saj pred izdajo tega sklepa ni preverilo, če je tožnik tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil v zadostnem številu izvodov za sodišče in za nasprotni stranki oziroma, če je tej tožbi priložil priloge v zadostnem številu izvodov in pooblastilo za zastopanje. Če namreč tožnik vloži tožbo v zadostnem številu izvodov, skupaj z zadostnim številom prilog in pooblastilom, pa se po vložitvi tožbe sodišče izreče za delno stvarno nepristojno in v tem obsegu odstopi zadevo v reševanje pristojnemu sodišču (le z enim izvodom tožbe, enim izvodom prilog in brez pooblastila) niso izpolnjeni pogoji za uporabo petega odstavka 98. člena ZPP oziroma drugega odstavka 108. člena ZPP. Citirani določbi sankcionirata odvetnika, če ob vložitvi tožbe ne predloži pooblastila oziroma če vloži nerazumljivo ali nepopolno vlogo, ne pa v primeru, ko odvetnik tožbi priloži pooblastilo oziroma vloži razumljivo in popolno vlogo, pa pride zaradi odločitve sodišča (razdružitev zadeve, delni odstop zadeve v pristojno reševanje,...) do situacije, ko novonastali spis nima pooblastila. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je potrebno člen 108/2 ZPP v zvezi s členom 108/1 ZPP glede nepopolnosti vloge razlagati ob upoštevanju 105. člena ZPP. To pomeni, da sodišče člena 108/2 ZPP ne more uporabiti v primeru, ko ni vloženega zadostnega števila izvodov vloge ali prilog. V takšnem primeru mora sodišče postopati po členu 108/6 ZPP in to tudi v primeru, če je vlogo vložil odvetnik. Kot je bilo ugotovljeno, je kljub noveli ZPP še vedno ostal v veljavi že omenjeni 36. člen ZDSS-1, ki ne glede na zgoraj navedeno še vedno nalaga sodišču, da od delavca zahteva popravo oziroma dopolnitev vloge.

Ker je bila pritožba tožnika utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, če je tožnik tožbo pri Okrožnem sodišču vložil v zadostnem številu izvodov, skupaj z zadostnim številom prilog za sodišče in za nasprotni stranki in če je tej tožbi priložil tudi pooblastilo. V kolikor bo ugotovilo, da je tožnik ob vložitvi tožbe ravnal skladno z določbami ZPP, bo moralo na svoje stroške zagotoviti zadostno število izvodov tožbe oziroma prilog, če pa bo ugotovilo, da tožnik ob vložitvi tožbe na Okrožno sodišče v Ljubljani ni ravnal skladno z določbami ZPP (in ni vložil tožbe s prilogami v zadostnem številu izvodov ter pooblastila), bo moralo tožnika v skladu s 36. členom ZDSS-1 pozvati na dopolnitev tožbe.

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločalo, ker jih tožnik ni priglasil.