Jedro

Odločitev organa temelji na v času izdaje sodbe Višjega sodišča v Ljubljani (torej do sprejema načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS na občni seji 6. 4. 2012) veljavni upravnosodni praksi, da se v primerih, kot je obravnavani, torej, ko kupec s prodajalcem kmetijskih zemljišč ne uspe skleniti pogodbe in je primoran njeno sklenitev iztožiti, šteje, da 60-dnevni rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ teče od (prejema) pravnomočne sodbe, ki nadomesti pravni posel. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati vpis o pridobitvi lastninske pravice tožnika po tej sodbi v zemljiško knjigo. Četudi je bil tak vpis opravljen, to še ne pomeni, da potem ni treba, da so za odobritev pravnega posla izpolnjeni vsi pogoji po ZKZ, torej, da bi lahko prišlo do obida z zakonom predpisanega postopanja udeležencev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim, da se vloži ustrezna vloga v zakonsko določenem roku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel vlogo tožnika za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom in še odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik 1. 2. 2016 vložil vlogo za odobritev pravnega posla za nepremičnine s parc. št. 1208/0, 1275/17, 1275/18, 1275/19, 1275/82, 1275/83, 1275/84, k.o. ... K vlogi je priložil sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 2258/2010 z dne 6. 10. 2010. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila ponudba o prodaji navedenih nepremičnin nabita na oglasno desko od 15. 12. 2003 do 13. 1. 2004, za sprejem ponudbe pa se je v danem roku kot kupec priglasil tožnik. Tožnik je zaradi ne-sklenitve prodajne pogodbe s prodajalcem vložil tožbo na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Postopek se je pravnomočno končal s sodbo, I Cp 2258/2010 z dne 6. 10. 2010. Glede na povedano in ob upoštevanju prvega odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) je organ tožnikovo vlogo kot prepozno zavrgel. 2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil razloge prvostopnega organa, sklicujoč se pri tem na sodno prakso.

3. Tožnik je vložil tožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. V njej je navedel, da je sodba Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 2258/2010 z dne 6. 10. 2010, sodna odločba, ki jo je treba spoštovati, kar vključuje tudi državne organe in tretje osebe poleg strank. Ta sodba ni navaden pravni posel, temveč sodna odločba, ki ne more biti vezana na pogoj, ali bo veljala, če jo bo odobril še upravni organ. Odobritev pravnega posla tudi ni časovno omejena in ni vezana na nek prekluzivni rok, ker v teh primerih rok ni določen, saj gre za poseben in izvzet primer. Pravnomočna sodna odločba se mora povsem drugače obravnavati kot pravni posel, ki je lahko še vedno predmet sodne presoje glede same njegove veljavnosti (izpodbojni razlogi, ničnostni razlogi). Prav tako je pomembna okoliščina, da je bila navedena sodba izvedena v zemljiški knjigi, vendar tožnik kljub temu želi in zahteva, da se odobri pravni posel, kot izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, ker ima do tega pravico, saj želi odpraviti vse dvome glede veljavnosti te sodbe. Tožnik je predlagal, da sodišče opravi glavno obravnavo, na njej zasliši tožnika in izvede vse predlagane dokaze ter razsodi tako, da tožbi ugodi, sklep in odločbo odpravi in naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo ponovila svoje navedbe iz izpodbijanega akta in predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrženju vloge tožnika za odobritev pravnega posla. Prvostopni organ je svojo odločitev utemeljil na zaključku, da je bila vloga tožnika vložena po izteku prekluzivnega roka, določenega v ZKZ.

7. Po prvem odstavku 22. člena ZKZ poda fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, vlogo za odobritev pravnega posla; vloga se vloži najpozneje v šestdesetih dneh po poteku roka za sprejem ponudbe. Med strankami ni sporno, da tožnik nedvomno ni vložil vloge v zadnje opredeljenem roku, sporno pa je, ali oziroma če, v kakšnem roku bi moral vložiti vlogo za odobritev pravnega posla glede na to, da je moral sklenitev pogodbe iztožiti.

8. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik 1. 2. 2016 vložil vlogo za odobritev pravnega posla, zraven pa priložil sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 2258/2010 z dne 6. 10. 2010, s katero je bilo odločeno, da je tožena stranka A.A. dolžan v 15 dneh s tožečo stranko B.B. skleniti in pri notarju overiti prodajno pogodbo za nepremičnine s parc. št. 1208, 1275/17, 1275/18, 1275/19, 1275/82, 1275/83, 1275/84, vl. št. 910, k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji.

9. Sodišče se s sprejeto odločitvijo organa strinja. Ta namreč temelji na v času izdaje sodbe Višjega sodišča v Ljubljani (torej do sprejema načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS na občni seji 6. 4. 2012) veljavni upravnosodni praksi, da se v primerih, kot je obravnavani, torej, ko kupec s prodajalcem kmetijskih zemljišč ne uspe skleniti pogodbe in je primoran njeno sklenitev iztožiti, šteje, da 60-dnevni rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ teče od (prejema) pravnomočne sodbe, ki nadomesti pravni posel. Tako npr. Vrhovno sodišče RS v sodbi, X Ips 126/2011 z dne 29. 3. 2012, na katero se sklicuje tudi upravni organ.

10. Tožnik se moti, ko meni, da organ z izpodbijano odločitvijo ne spoštuje sodne odločbe, ki jo je po njegovem mnenju treba izvršiti. Pri tem namreč ne gre za izvršitev sodne odločbe, temveč za postopek odobritve pravnega posla po določbah ZKZ, ki v III. poglavju predpisuje postopanje pri Prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami (17. do 25. člen) in ki v (že zgoraj citiranem) 22. členu določa prekluzivni rok, v katerem mora sprejemnik ponudbe (fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine) vložiti ustrezno vlogo za odobritev takega pravnega posla, pri čemer ne določa drugače za primere, ko vlogi ni (bila) priložena sklenjena pogodba o pravnem poslu, temveč (pravnomočna) sodna odločba, ki tak pravni posel nadomesti (oziroma ga je nadomestila). Če bi organ sledil tožnikovemu stališču, da za take primere, kot je njegov, ta rok ne velja, ker gre za poseben in izvzet primer (kar tožnik sicer zgolj pavšalno navaja, brez konkretne opredelitve, v katerem predpisu naj bi bila taka izjema določena), bi s tem kršil ne samo kogentno zakonsko določbo (torej 22. člen ZKZ), temveč tudi Ustavo, natančneje 14. (enakost pred zakonom) in 22. člen (enako varstvo pravic).

11. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati vpis o pridobitvi lastninske pravice tožnika po tej sodbi v zemljiško knjigo. Četudi je bil tak vpis opravljen, to še ne pomeni, da potem ni treba, da so za odobritev pravnega posla izpolnjeni vsi pogoji po ZKZ, torej, da bi lahko prišlo do obida z zakonom predpisanega postopanja udeležencev pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim, da se vloži ustrezna vloga v zakonsko določenem roku. Ali je bila odločitev zemljiškoknjižnega sodišča o vpisu pridobitve lastninske pravice na tožnika po sodbi, I Cp 2258/2010 z dne 6. 10. 2010, glede na 38. člen Zakona o zemljiški knjigi pravilna ali ne, pa se sodišče v tem upravnem sporu ne more in ne bo opredeljevalo.

12. Glede na povedano je sodišče, ker je presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in zakonit, akt pravilen in na zakonu utemeljen, ugovori tožnika pa neutemeljeni, tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

13. Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za opravo glavne obravnave, ker predlagani dokazi glede na podatke spisa in določbe, ki veljajo za obravnavani primer, ne bi v ničemer vplivali na odločitev (59. člen ZUS-1).

14. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.