Jedro

Pritožba je samostojna vloga, zato je v njej treba specificirano navesti pritožbene razloge in zgolj sklicevanje na razloge, podane v drugi vlogi (predlog za vrnitev v prejšnje stanje), ni zadostno. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel podrobnejših razlogov o tem, zakaj bi bila vročitev tožbe po določilu 141. člena ZPP nepravilna, temveč se je skliceval zgolj na svoje navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni uspel izpodbiti ugotovitev sodišča, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je toženec dolžan s tožnikom kot predkupnim upravičencem skleniti prodajno pogodbo za kmetijska zemljišča, natančno opredeljena v izreku sodbe, za kupnino v višini 120.000,00 SIT. Stroške v zvezi s sestavo kupoprodajne pogodbe je dolžan plačati tožnik, toženec pa je dolžan izstaviti tožniku listino, primerno za vknjižbo kmetijskih zemljišč na ime tožnika v roku 15 dni. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške v višini 25.650,00 SIT.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil toženec in navedel, da za napadeno zamudno sodbo nista izpolnjena pogoja iz 1. in 4. točke 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožba tožencu ni bila pravilno vročena po določbah 141. člena ZPP, ker slednji ne živi v Sloveniji in obvestila o sodni pošti ni mogel videti pravočasno, da bi le-to lahko dvignil. Toženec je zato vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje za čas pred vročitvijo tožbe tožencu, kjer so razlogi podrobneje obrazloženi. Prav tako ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, saj tožnik ni predložil dokazov, da je toženca pozval na sklenitev kupoprodajne pogodbe v 60-dnevnem roku. Sprejem ponudbe po ZKZ nima za posledice sklenitve pogodbe, saj ponudbo lahko sprejme več prednostnih upravičencev. ZKZ ne določa, kdaj je pogodba sklenjena in kdaj pridobi prednostni upravičenec pravico do tožbe. Ker tožnik ni pozval toženca na sklenitev pogodbe v predpisanem roku 60 dni, ni pridobil pravice zahtevati istega s tožbo pred sodiščem. ZKZ zahteva od prednostnega upravičenca aktivno postopanje do prodajalca. Tožnik ni postopal po določilu ZKZ, zato je prednostno pravico izgubil. Zaradi očitanih kršitev je dejansko stanje ostalo nerazjasnjeno glede bistvenih okoliščin.

Pritožba ni utemeljena.

Toženec v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da mu tožba ni bila pravilno vročena po določilu 141. člena ZPP, ker ne živi v Sloveniji in obvestila o sodni pošiljki ni mogel videti pravočasno, da bi pošto lahko dvignil in na tožbo odgovoril v roku. Podrobnejših navedb ne podaja, temveč se zgolj sklicuje na razloge, ki jih je navedel v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in tam predložene dokaze. Takšno sklicevanje pa ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga, ki mora v skladu z določilom 335. člena ZPP vsebovati tudi specificirane pritožbene razloge. Teh pritožnik ne omenja, saj ne pojasni, kje je v času vročitve tožbe, ki je bila opravljena po določilu 141. člena ZPP dne 4.3.2006 na naslovu njegovega stalnega bivališča, prebival, koliko časa je bil odsoten iz Slovenije in kdaj je pošiljko prejel. Iz podatkov v spisu nadalje izhaja, da je sodbo, izdano 26.4.2006, toženec prejel 29.4.2006 na naslovu, kjer mu je bila vročena tudi tožba. Ker mora pritožbeno sodišče o utemeljenosti pritožbe presojati po stanju spisa v času izdaje zamudne sodbe, toženec pa v pritožbi zgolj s pavšalnim navajanjem svoje odsotnosti iz Slovenije ni izkazal, da mu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, pritožbeni razlog glede neizpolnjenosti pogojev iz 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP ni utemeljen. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da tožencu tudi ni uspelo izkazati upravičene zamude za vložitev odgovora na tožbo, saj je bil njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravnomočno zavrnjen.

Zmotno pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje glede izpolnjenosti pogoja iz 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP. Ne drži namreč, da bi bila dejstva, na katera je tožnik opiral svoj zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Tožnik je v tožbi podal vse relevantne trditve glede uveljavljanja svojega skupnega upravičenja, med drugim tudi to, da je toženo stranko pozval na sklenitev prodajne pogodbe v skladu s ponudbo za prodajo, ki je bila dana Upravni enoti Metlika, pa je toženec sklenitev pogodbe odklonil (2. stran tožbe, zadnji odstavek). V dokaz je predlagal vpogled v listinsko dokumentacijo in zaslišanje obeh pravdnih strank. Tožba v tej smeri torej ni nesklepčna, navedba pritožnika o tem, da ga tožnik ni pozval na sklenitev pogodbe, pa predstavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa je na podlagi določila 2. odstavka 338. člena ZPP pri zamudni sodbi neupošteven.

Izpodbijana sodba je materialnopravno pravilna, saj se tudi glede sklepanja pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč šteje, da so bile sklenjene s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom ob sprejemu ponudbe (primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 835/2007) in so pritožnikove nasprotne trditve o neustrezni uporabi splošnih določil obligacijskega prava pri sklepanju tovrstnih pogodb zmotne.

Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi moralo pritožbeno sodišče paziti v okviru uradnega preizkusa, je le-to pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).