Jedro

Sodišče je bilo s smrtjo tožnice seznanjeno in je tudi pridobilo smrtovnico, vendar v sodbi ni navedlo, da po pokojni tožnici, ki ne more biti pravdna stranka, kot tožeča stranka nastopajo dediči po njej. Ker se sodba glasi na osebo, ki ne more biti pravdna stranka, je podana kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je odpravljiva (postopek se lahko nadaljuje z dediči), a sme glede na četrti odstavek 354. člena ZPP to pomanjkljivost odpraviti le sodišče prve stopnje sámo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Tožnica A. A., ki je tekom postopka umrla, je toženca v letu 2017 pooblastila za dvigovanje gotovine s svojega osebnega računa. Odločitev o tem, da je bilo dano pooblastilo nično, je že pravnomočna1. Sodišče prve stopnje je o obsegu vrnitve denarnega zneska, ki ga je toženec porabil s tožničinega računa na podlagi ničnega pooblastila, odločalo drugič. Zahtevku je v celoti ugodilo.

2.Zoper sklep se pritožuje toženec in v pritožbi navaja, da je tožnica pokojna in da pri tožbi vztraja CSD. Absurdna je zahteva CSD, da mora toženec vrniti več kot 11.000 EUR. Toženec je bil do maja 2018 izredni skrbnik tožnice in opravljena je bila primopredaja poslov skrbništva. V nadaljevanju pritožbe toženec izpostavi posamezne največje zneske in pojasni njihovo namensko porabo. Tožnico je obiskoval tudi po zaključku skrbništva, vendar mu je tožničin sin to v septembru 2018 prepovedal. Kazenski pregon zoper toženca je bil ovržen.

3.Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Toženec je v laični pritožbi opozoril na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero sicer pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti: sodba sodišča se glasi na osebo, ki je med postopkom umrla. Sodišče je bilo s smrtjo tožnice seznanjeno in je tudi pridobilo smrtovnico, vendar v sodbi ni navedlo, da po pokojni tožnici, ki ne more biti pravdna stranka, kot tožeča stranka nastopajo dediči po njej. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (80. člen Zakona o pravdnem postopku2), če pa ugotovi, da je stranka umrla, pa mora poskrbeti, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP). Ker se sodba glasi na osebo, ki ne more biti pravdna stranka, je podana kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je odpravljiva (postopek se lahko nadaljuje z dediči), a sme glede na četrti odstavek 354. člena ZPP to pomanjkljivost odpraviti le sodišče prve stopnje sámo.3

6.Čeprav je potrebno sodbo razveljaviti že zaradi zgoraj razložene absolutne bistvene kršitve določb postopka, pritožbeno sodišče opozarja še na pomanjkljivo pojasnjene razloge za odločitev sodišča prve stopnje, kar predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (tudi na to kršitev pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti). Višje sodišče je že v sodbi in sklepu II Cp 1926/2023 z dne 8. 11. 2024 opozorilo, da je v tej zadevi pomembna okoliščina, da je bil toženec od 30. 1. 2018 dalje imenovan za skrbnika za posebni primer, da je bil zadolžen za upravljanje z denarnimi sredstvi pok. tožnice A. A. in da je o svojem delu moral poročati CSD. Iz izpodbijane sodbe sicer izhaja ugotovitev, da je toženec od 30. 1. 2018 do 31. 6. 2018 bil imenovan za skrbnika za posebni primer, ni pa razloženo, ali je toženec sredstva s tožničinega računa po 30. 1. 2018 dvigoval na podlagi ničnega pooblastila ali kot skrbnik za posebni primer. Sodišče tudi ni obrazložilo, katere zneske v tem časovnem obdobju je toženec kot skrbnik (in ne kot pooblaščenec na računu) porabil za pok. tožnico ob soglasju CSD oziroma ali je bila res za vse dvige in nakazila, ki so bila izvršena v okviru skrbniškega razmerja, s strani CSD ugotovljena nenamenska poraba. Odločitev sodišča tako (v delu) ni obrazložena.

7.Sodišče prve stopnje je ob izdaji sodbe zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so terjale razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje (prvi in četrti odstavek 354. člena ZPP). Pritožbi je zato ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo. Sodišče druge stopnje kršitve iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni moglo odpraviti samo, ker je zaradi narave kršitve predvideno, da kršitev odpravi sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 1136/2020 z dne 25. 7. 2023 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 1926/2023 z dne 8. 11. 2024.

2Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

3Prim. sklep VSL I Cp 1640/2024 z dne 16. 12. 2025, sklep VSL III Cp 1606/2025 z dne 22. 9. 2025 in sklep VSL II Cp 2262/2015 z dne 2. 9. 2015.