Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Oseba, ki opravlja poklic pomorščaka, zaradi česar ne more biti stalno fizično prisotna v Sloveniji, dejansko živi v Sloveniji, če se po vsakem povratku s plovbe vrača k svoji družini v Sloveniji in z njo živi.
Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 26.10.1992.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-1 in 38/92). V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik imel na dan 23.12.1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, da pa dejansko v Sloveniji ne živi in tako ne izpolnjuje enega od temeljnih pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena navedenega zakona.
Tožnik v tožbi navaja, da je ugotovitev tožene stranke, da ne živi v Sloveniji, nepravilna in je zato tudi izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Tožena stranka pri svoji odločitvi ni upoštevala pomembnega dejstva, da je tožnik pomorec - kapetan dolge civilne plovbe, zaradi česar je po več mesecev na ladji. Zato ne more biti ves čas fizično doma, toda to ne pomeni, da dejansko ne živi v Sloveniji. V Krškem ima stanovanjsko hišo, v kateri živi njegova družina - žena in otroka in h katerim se vrača z vsakega potovanja. Žena je Slovenka, otroci obiskujejo slovensko šolo in vse njegovo premoženje je v Sloveniji. Predlaga vpogled v pomorsko knjižico ter zaslišanje več prič, ki lahko potrdijo njegove navedbe.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik pomorec, ves čas je zaposlen pri tujem pomorskem podjetju ... ter da je po več mesecev oziroma let na plovbi. V Sloveniji ima hišo in družino, vendar to dejstvo ni relevantno za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporno samo vprašanje ali tožnik dejansko živi v Sloveniji. Sodišče glede tega ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na katerih konkretnih okoliščinah temelji ugotovitev oziroma sklep tožene stranke, da tožnik dejansko ne živi v Sloveniji. Iz podatkov spisa v tej upravni zadevi izhaja, da ima tožnik v Sloveniji stanovanje, v katerem živi njegova družina - žena in dva otroka, da je zaposlen pri ... ter, da je bil tožnik v času vložitve vloge za sprejem v državljanstvo odsoten zaradi plovbe na ladji.
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije ne definira pojma "dejansko življenje v Sloveniji" oziroma ne določa kriterijev, kdaj se šteje, da določena oseba dejansko živi v Sloveniji. Gre torej za nedoločen pravni pojem, katerega vsebino mora določiti organ, ki ta predpis uporablja, upoštevajoč vse konkretne okoliščine posameznega primera. Sodišče meni, da je pri ugotavljanju, kje določena oseba dejansko živi, potrebno upoštevati tudi poklic oziroma delo, ki ga opravlja. Poklic pomorščaka je nedvomno specifičen poklic. Oseba, ki opravlja ta poklic, je po več mesecev neprekinjeno odsotna od doma. Stalno je na ladji oziroma v raznih krajih sveta. Za izpolnitev pogoja dejanskega življenja v Sloveniji se za pomorščaka ne more zahtevati njegova stalna fizična prisotnost v Sloveniji. Prav tako se za pomorščaka - za razliko od drugih oseb, ki so na začasnem delu v tujini - tudi ne more reči, da dejansko živi v kraju svoje zaposlitve. Zato sodišče meni, da če ima tožnik stanovanje in družino v ..., če je to njegov edini dom, če se po vsakem povratku s plovbe vrača k svoji družini in živi z njo, da bi se ob takih pogojih lahko štelo, da dejansko živi v Sloveniji.
Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena iz razloga po 3. točki 10. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Določbe navedenega zakona je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).