Jedro

Tožnik je bil večkrat, nazadnje izrecno in pravilno z dopisom Bpp 663/2023-10 z dne 17. 7. 2023, seznanjen s tem, da tožena stranka kot upoštevno premoženje šteje vseh pet nepremičnin, vključno torej z nepremičnino na parc. št. A., k.o ... in da znaša njena vrednosti po podatkih GURS 35.780,oo EUR. Te vrednosti pa tožnik v upravnem postopku ni prerekal. Res je sicer, da se je tožena stranka tako v predhodnem postopku kot v pozivu z dne 17. 7. 2023 osredotočila predvsem na ugotavljanje vrednosti stavbe na naslovu F., vendar tožniku s tem ni bilo preprečeno, da bi se o izjavil o vrednosti ostalih izrecno naštetih nepremičnin. Neutemeljen je tožbeni očitek, da bi morala tožena stranka tožnika izrecno "opozoriti", da bo kot njegovo premoženje upoštevala le še druge (ženine) nepremičnine in da vrednost teh presega premoženjski cenzus ter da bo zaradi tega prošnja zavrnjena. Tožena stranka je bila dolžna tožniku dati možnost, da se o vrednostih upoštevnih nepremičnin seznani in o tem izjavi. Ni prišlo do kršitve pravice do izjave, saj je bil tožnik pravilno in dovolj izrecno seznanjen s tem, katere nepremičnine tožena stranka šteje za upoštevne in z njihovimi ugotovljenimi vrednostmi, tožnik pa je imel možnost se o tem izjaviti, vendar se ni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožena stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 28. 2. 2023 za pravno svetovanje in zastopanje v kazenski zadevi opr. št. II K 13105/2021, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu.

2. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je tožena stranka o tožnikovi prošnji že odločala, in sicer z odločbo Bpp 189/2023 z dne 30. 3. 2023, ki jo je Upravno sodišče odpravilo in vrnilo zadevo v ponoven postopek. Tožena stranka se je sklicevala na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem se šteje, daje socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega 2 - kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (v nadaljevanju: minimalni dohodek). Glede na navedeno, upoštevaje določilo 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter Odredbo o usklajeni višini minimalnega dohodka, od 1. 3. 2023 znaša dvakratnik minimalnega dohodka 930,68 EUR (2 x 465,34 EUR). Ne glede na te določbe se na podlagi 27. člena ZSVarPre brezplačne pravne pomoči ne dodeli osebi oziroma njeni družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 22.335,36 EUR.

3. Tožena stranka je na podlagi opravljenih poizvedb iz uradnih evidenc ter na podlagi listin, vloženih v spis, ugotovila, da je tožnik upokojen in poročen. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje je mesečno prejemal povprečno pokojnino v višini 762,24 EUR. V mesecu januarju 2023 je prejel tudi znesek 116,12 EUR iz naslova preostalega dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, ki ga organ ni upošteval, ker ne presega polovice osnovnega zneska minimalnega dohodka. Navedeni znesek namreč predstavlja priložnostni dohodek, ki se v skladu z 22. členom ZSVarPre upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Njegova žena je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje mesečno prejela povprečno 733,22 EUR iz naslova pokojnine. Dohodek na družinskega člana, ki se upošteva v skladu z 12. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) znaša 747,73 EUR, kar pomeni, da tožnik ne presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka oziroma dohodkovni cenzus. Tožnikova žena je lastnica osebnega vozila Škoda Octavia, letnik 2011, katerega vrednost po oceni sodišča ne presega 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (2. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS) in se zato ne upošteva pri ugotavljanju premoženja prosilca in njegovih družinskih članov. Sta pa tožnik in njegova žena lastnika petih nepremičnin, in sicer: k.o ..., parcela A., v vrednosti 35.780,oo EUR; k.o. ..., parcela B., v vrednosti 68,00 EUR; k.o. ..., parcela C., v vrednosti 173.548,00 EUR; k.o. ..., parcela D., v vrednosti 549.00 EUR in k.o. ..., parcela E., v vrednosti 2.818,00 EUR. Zadnji dve nepremičnini v naravi predstavljata kmetijski zemljišči. Tožnik in njegova žena sta v prošnji navedla, da zemljišča ne dajejo dohodka. Ker predmetni nepremičnini ne dajeta katarskega dohodka, ju je tožena stranka štela v premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika. Tožena stranka je upoštevala ocenjene vrednosti po podatkih GURS.

4. Tožena stranka je ugotovila, da na nepremičnini k.o. ..., parcela A., stoji stanovanjska hiša z naslovom Fe. Žena je lastnica še ene stanovanjske hiše z naslovom F., ki delno leži na nepremičnini k.o. ..., parcela A., in delno na nepremičnini k.o. ..., parcela C. Na naslovu F. imata tožnik in njegova žena stalni naslov, zato je organ to nepremičnino upošteval kot nepremičnino v kateri živita in je na podlagi 18. člena ZUPJS ni štel v njuno premoženje. Tožena stranka je tožnika dne 17. 7. 2023 pozvala, da se izjasni, ali se strinja z vrednostmi nepremičnin in ali katero od navedenih nepremičnin obdeluje ali oddaja v najem ali zakup. Tožnik je v dopisu z dne 28. 7. 2023 odgovoril, da se ne strinja z uporabno površino stanovanjske hiše na naslovu F. in z vrednostjo (zlasti te) nepremičnine, kot izhaja iz uradnih evidenc GURS-a. Naknadno je dne 25. 1. 2024 posredoval Odločbo GURS z dne 22. 11. 2023, iz katere izhaja, da uporabna površina stanovanjske hiše na naslovu F. znaša 110,80 m2. Glede ostalih nepremičnin se ni izrecno izjasnil, zato je tožena stranka štela, da se strinja z njenimi ugotovitvami.

5. Tožena stranka je na podlagi ugotovljenih vrednosti ostalih nepremičnin ugotovila, da premoženje tožnika in njegove žene presega premoženjski cenzus, saj vrednost nepremičnin, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja znaša 39.224,00 EUR. Glede na to, da tožnik oziroma njegova družina presega premoženjski cenzus, se tožena stranka ni spuščala še v presojo vsebinskega pogoja za dodelitev BPP.

_Povzetek tožbe_

6. V tožbi tožnik navaja, da je v prvotnem postopku, ki se je vodil pod št. Bpp 189/2023, tožena stranka med drugim tudi ugotovila, da naj bi znašala uporabna površina stanovanjske hiše na naslovu F. 425 m2 (ta podatek je bil naveden na portalu GURS-a), zato je ob upoštevanju sedmih oseb, ki so prijavljene na tem naslovu, kot primerno stanovanje upoštevala površino 182 m2 (2 x 91 m2), razliko (243 m2) pa je ocenila na 98.922,00 EUR. V ponovljenem postopku je tožena stranka dne 17. 7. 2023 poslala poziv na izjasnitev, v katerem je pri hiši na naslovu F. ponovno izhajala iz uporabne površine po podatkih GURS-a (425 m2) in tožnika opozorila, da bo kot njegovo premoženje upoštevala preostalo površino v izmeri 243 m2, katere vrednost je po podatkih GURS-a znašala 98.922,00 EUR. Ker se tožnik ni strinjal z ugotovljeno uporabno površino stanovanjske hiše na naslovu F., je na lastne stroške angažiral geometra, ki je izdelal elaborat, iz katerega je izhajalo, da ima stanovanjska hiša uporabne površine le 110,80 m2, kar je pomenilo, da je manjša od velikosti primernega stanovanja za 7 oseb, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče na tem naslovu. Na poziv tožene stranke je tožnik nekajkrat zaprosil za podaljšanje roka, nato pa se o pozivu tudi izjasnil z vlogami z dne 28. 7. 2023, 7. 12. 2023 in 25. 1. 2024. 7. Ker je bila v prvotnem postopku sporna predvsem uporabna površina stanovanjske hiše na naslovu F. in vrednost preostale površine, ki je (že) presegala premoženjski cenzus, se tožnik ni izjasnil o vrednosti drugih nepremičnin, ki so v lasti njegove žene. Zato je bil zelo presenečen, ko se tožena stranka v izpodbijani odločbi sploh ni več ukvarjala z uporabno površino in vrednostjo preostale površine stanovanjske hiše na naslovu F., temveč je upoštevala le vrednost drugih nepremičnin. Tožena stranka bi ga morala opozoriti, da bo kot njegovo premoženje upoštevalo le še druge (ženine) nepremičnine, da vrednost le-teh presega premoženjski cenzus in da bo zaradi tega prošnja zavrnjena. Če bi bil s tem seznanjen, bi toženo stranko seznanil s stanjem drugih nepremičnin, zlasti objekta na naslovu Fa., in posledično nizko vrednostjo. Gre namreč za staro, majhno kmečko hišo, ki je bila zgrajena pred 200 leti in v kateri nihče ne biva, saj za prebivanje sploh ni primerna. Uporablja se kot klet, za shranjevanje raznih stvari. Po tožnikovi oceni ni vredna več kot 10.000,00 EUR. Kar se tiče parcel št. ... (pravilno E., op. sodišča) in D. k.o. ..., ki naj bi bili vredni 2.818,00 in 549,00 EUR, pa tožnik poudarja, da gre za kmetijski zemljišči, ki ju tožena stranka ne bi smela upoštevati kot njegovo premoženje. S tem, ko je v prošnji za BPP zapisal, da mu nepremičnine ne dajejo dohodka, je mislil na dohodek od morebitne prodaje pridelkov, ne pa da ti nepremičnini ne dajeta katastrskega dohodka. Tožena stranka je zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter napačno uporabila materialno pravo, bistveno pa kršila tudi pravila postopka, ker mu ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (zlasti o tem, da se bodo kot njegovo premoženje upoštevale druge nepremičnine, kot so se v prvotnem postopku, in da njihova vrednost presega premoženjski cenzus).

8. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponoven postopek. Zahteva tudi stroške postopka.

_**K I. točki izreka**_ Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, ker sta se ji obe stranki odpovedali (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

10. Sodišče uvodoma ugotavlja, da iz sodbe I U 750/2023 z dne 10. 7. 2020 izhaja, da je sodišče prvotno odločbo tožene stranke Bpp 189/2023 z dne 30. 3. 2023 odpravilo, ker je tožena stranka odločila na podlagi podatkov o tožnikovem premoženju, ki jih je pridobila iz uradnih evidenc, pred izdajo odločbe pa s svojimi ugotovitvami ni seznanila tožnika in mu posledično ni omogočila, da se o dejstvih, ki so relevantna za odločbo, izjavi.

11. Pri tem je tožena stranka že v tej prvotni odločbi Bpp 189/2023 z dne 30. 3. 2023 navedla, da znaša na podlagi 14. člena ZBPP1 in 27. člena ZSVarPre,2 premoženjski cenzus, ki ga tožnik in njegova družina ne smejo presegati za pridobitev BPP ne glede na izpolnjevanje dohodkovnega pogoja, 20.250,72 EUR. Tožena stranka je nato navedla pet nepremičnin, katerih lastnika sta tožnik in njegova žena, in njihove vrednosti. Te so: - k.o ..., parcela A., v vrednosti (po podatkih GURS) 35.780,oo EUR, - k.o. ..., parcela B., v vrednosti (po podatkih GURS) 68,00 EUR, - k.o. ..., parcela C., v vrednosti (po podatkih GURS) 173.548,00 EUR, - k.o. ..., parcela D., v vrednosti (po podatkih GURS) 549.00 EUR in - k.o. ..., parcela E., v vrednosti (po podatkih GURS) 2.818,00 EUR.

12. Tožena stranka je na tej podlagi prošnjo za BPP zavrnila, ker je ugotovila, da znaša vrednost premoženja, ki predstavlja stavbo na naslovu Fa. (ki leži delno na parc. št. A. in delno na parc. št. C., oboje k.o. ...) ob upoštevanju uporabne površine 425 m2 in dejstva, da v njej živi 7 ljudi, 98.922,00 EUR.

13. V upravnem sporu zoper to prvotno odločitev I U 750/2023, kar vse izhaja iz upravnega spisa, je tožnik prerekal ugotovljeno vrednost slednje nepremičnine in ugovarjal kršitev pravice do izjave, ker mu ti podatki predhodni niso bili dani v izjavo. V odgovoru na tožbo v upravnem sporu I U 750/2023 je tožena stranka ponovno navedla istih pet nepremičnin in njihove vrednosti ter navedla, da je med strankama sporna zgolj vrednost nepremičnine na parc. št. C., k.o. ... in da skupna vrednost ostalih nepremičnin, brez nepremičnine k.o. ..., parcela C., znaša 39.224,00 EUR, kar znatno presega premoženjski cenzus.

14. V prvi pripravljalni vlogi v upravnem sporu I U 750/2023 z dne 13. 6. 2023 je nato tožnik navedel, da ne drži, da med strankama ni sporno, da sta tožnik in njegova žena lastnika navedenih petih nepremičnin in njihova vrednost, saj da je izključna lastnica teh (razen parc. št. E.) njegova žena, prav tako pa da se ne strinja z vrednostmi po podatkih GURS-a, predvsem je navedena napačna uporabna površina stavbe, katere vrednost je tožena stranka ocenila, da je ob upoštevanju uporabne površine 425 m2 in dejstvu, da v njej živi 7 ljudi, vredna 98.922,00 EUR

15. V ponovnem postopku je tožena stranka tožnika z dopisom Bpp 663/2023-10 z dne 17. 7. 2023 (ponovno) izrecno seznanila z ugotovitvijo, da sta tožnik in njegova žena lastnika (še vedno istih) petih nepremičnin, ter ponovno navedla njihove (prav tako še vedno iste) vrednosti. Nadalje je v dopisu tožena stranka vztrajala pri podatku, da je uporabna površina stavbe na naslovu F. 425 m2, od česar se glede na določbe ZUPJS upošteva le 243 m2, vrednost slednjega pa je 98.922,00 EUR. Navedla je, da po podatkih GURS torej vrednost nepremičnin presega premoženjski cenzus. Tožnika je izrecno pozvala, da se izjavi, če se z vrednostmi nepremičnin strinja, in dodala, da sama ni pristojna za presojo, ali je vrednost, kakor izhaja iz GURS-a, pravilna ali ne, in da mora tožnik, če meni, da vrednost iz GURS-a ni realna, pred GURS sprožiti ustrezne postopke ter predložiti ustrezno dokazilo (npr. cenilno mnenje). Zgolj pavšalna navedba, da so nepremičnine ocenjene previsoko, ne zadošča. 16. Na navedeno je tožnik odgovoril z dopisom z dne 28. 7. 2023, v katerem je prerekal, da bi imela stavba na naslovu F. uporabne površine 425 m2 ter vrednost "(zlasti te) nepremičnine". Tudi v nadaljnjih vlogah se je tožnik opredeljeval le do vrednosti stavbe na naslovu F. 17. Iz vsega navedenega izhaja, da je bil tožnik večkrat, nazadnje izrecno in pravilno z dopisom Bpp 663/2023-10 z dne 17. 7. 2023, seznanjen s tem, da tožena stranka kot upoštevno premoženje šteje vseh pet nepremičnin, vključno torej z nepremičnino na parc. št. A., k.o ... in da znaša njena vrednosti po podatkih GURS 35.780,oo EUR. Te vrednosti pa tožnik v upravnem postopku ni prerekal. Res je sicer, da se je tožena stranka tako v predhodnem postopku kot v pozivu z dne 17. 7. 2023 osredotočila predvsem na ugotavljanje vrednosti stavbe na naslovu F., vendar tožniku s tem ni bilo preprečeno, da bi se o izjavil o vrednosti ostalih izrecno naštetih nepremičnin. Neutemeljen je tožbeni očitek, da bi morala tožena stranka tožnika izrecno "opozoriti", da bo kot njegovo premoženje upoštevala le še druge (ženine) nepremičnine in da vrednost teh presega premoženjski cenzus ter da bo zaradi tega prošnja zavrnjena. Tožena stranka je bila dolžna tožniku dati možnost, da se o vrednostih upoštevnih nepremičnin seznani in o tem izjavi. To je storila s tem, ko je tožnika z dopisom Bpp 663/2023-10 z dne 17. 7. 2023 seznanila z ugotovitvijo, da sta tožnik in njegova žena lastnika petih nepremičnin in navedla njihove vrednosti, ter ga pozvala, da se do njihove vrednosti izjavi. Nenazadnje pa je tožena stranka v odgovoru na tožbo v upravnem sporu I U 750/2023 tudi navedla, da je med strankama sporna zgolj vrednost nepremičnine na parc. št. C., k.o. ... in da skupna vrednost ostalih nepremičnin, brez nepremičnine parc. št. C., znaša 39.224,00 EUR, kar znatno presega premoženjski cenzus.

18. Glede na vse navedeno torej ni prišlo do kršitve pravice do izjave, saj je bil tožnik pravilno in dovolj izrecno seznanjen s tem, katere nepremičnine tožena stranka šteje za upoštevne in z njihovimi ugotovljenimi vrednostmi, tožnik pa je imel možnost se o tem izjaviti, vendar se ni.

19. Ker torej tožnik presega premoženjski cenzus že zgolj na podlagi ugotovljene vrednosti nepremičnine parc. št. A., k.o ..., tožbeni ugovori, ki se nanašajo na vrednost kmetijskih zemljišč parc. št D. in E., obe k.o. ..., ne morejo pripeljati do drugačne odločitve, zato so za obravnavno zadevo nerelevantni.

20. Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

_**K II. točki izreka**_

21. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče postopek ustavi ali tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Ta v relevantnem prvem in drugem odstavku določa: (1) Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. (2) Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 2 Ta v relevantnem prvem in drugem odstavku določa: (1) Ne glede na določbe tega poglavja se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem samska oseba ali družina dejansko prebiva ter ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s tem stanovanjem preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati: 1. in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejela ali jo je prejela največ osemnajstkrat ali 2. je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejela več kot osemnajstkrat in soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, katerih lastnik ali lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije ter izpolnjuje ostale pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči po tem zakonu.