Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 39/2024

ECLI:SI:VDSS:2024:PSP.39.2024 Oddelek za socialne spore

vdovska pokojnina izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) obstoj zakonske zveze
Višje delovno in socialno sodišče
6. marec 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnica ne more uspešno uveljavljati pravice do vdovske pokojnine le na podlagi življenjske skupnosti, ki se je razvila v zunajzakonsko skupnost, saj dokler obstoji zakonska zveza glede na določbo 20. člena ZZZDR oziroma 26. člena DZ, oseba ne more skleniti nove zakonske zveze in torej tudi ne biti v zunajzakonski skupnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe krije tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 19. 7. 2023 in št. ... z dne 18. 1. 2023 ter se tožnici prizna pravica do vdovske pokojnine od prve vložitve zahteve. Hkrati je odločilo, da stroški postopka tožnice bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožnici prizna pravico do vdovske pokojnine.

Ne soglaša z zaključkom naslovnega sodišča, da je potrebno tožbeni zahtevek zaradi zadržka obstoječe zakonske zveze zavrniti. V tem sporu je sporno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti med pokojnim in tožnico in neobstoja zakonske zveze pokojnega z A. A., ki je obstajala le še formalno in pravno. Vsebinsko je bila izvotlena. Tožnica je dokazala, da sta pokojni in tožnica od leta 2005 (torej zadnjih 18 let) zadovoljevala svoje interese tako na čustvenem kot na materialnem področju, si medsebojno zaupala in pomagala ter bila intimna. Med njima je obstajala ekonomska skupnost, saj je pokojni skrbel za preživljanje tožnice. Iz predloženih slik k tožbi je razvidno, da sta pokojni in tožnica v očeh okolice veljala za zunajzakonska partnerja. Odločitev za obstoj zunajzakonske skupnosti je bila tudi njuna volja, notranja komponenta, po vzpostavitvi skupnega življenja in ekonomske skupnosti. Sodišče je zavrnilo uporabo sklepa pritožbenega sodišča opr. št. II Cp 2179/2013 z dne 15. 10. 2013, saj naj ne bi šlo za primerljivo zadevo, s čimer se ni mogoče strinjati. Sodišče se napačno sklicuje na t.i. zadržek zaradi sklenjene zakonske zveze. V citiranem sklepu je sodišče pojasnilo, da pravilo iz 22. člena DZ odraža zakonodajalčev poudarek, da zakonski zvezi, ki nima te vsebine, ni mogoče priznati učinkov na dednem področju. Tudi teorija poudarja, da prenehanje življenjske skupnosti pomeni dejansko prenehanje zakonske zveze in ima zato glede dedne pravice enake posledice kot formalno prenehanje zakonske zveze. Zgolj obstoj takšne formalne zakonske zveze ne more predstavljati zadržka, ki bi preprečeval pridobitev dedne pravice zunajzakonskemu partnerju zapustnika, ki se je tekom življenja od svojega zakonca razvezal v vseh vsebinskih pogledih in je v zakonski zvezi ostal le formalno pravno. Dejanski neobstoj zakonske zveze in dejanski obstoj zunajzakonske skupnosti sta dejanski okoliščini, ki sta enaki v vseh drugih pravnih razmerjih, ki so vezana na neobstoj zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, zato tudi terjata enake pravne posledice ne glede na to, ali gre za premoženjske pravice na dednem področju ali za premoženjske pravice na skupnem premoženju ali za premoženjsko pravico do vdovske pokojnine. Priznanje zunajzakonske skupnosti in nanjo vezanih pravic na dednem področju ob hkratnem zavračanju obstoja zunajzakonske skupnosti zaradi zadržka sklenjene zakonske zveze na področju pravice do vdovske pokojnine, bi pomenilo kršitev najbolj temeljnih načel pravnega korpusa Republike Slovenije kot pravne države, ki se odraža v pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Na podlagi navedenega je odločitev naslovnega sodišča v izpodbijani sodbi nepravilna, saj je sodišče odločilo drugače od ustaljene sodne prakse. Gre za bistveno enako dejansko stanje, ki pa ga je naslovno sodišče obravnavalo drugače in mu posledično pripisalo drugačne učinke - nepriznanje pravice do vdovske pokojnine. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialno pravnih izhodiščih.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 19. 7. 2023, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 18. 1. 2023, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine.

6. Družinski zakonik varuje zakonsko zvezo kot človeško skupnost, ki je del družbe. Na spremembe v družbi se mora zakonodajalec ustrezno odzvati in jih pravno regulirati, pri čemer postavi nove življenjske skupnosti v relativen odnos ene do druge. Hkrati se seveda lahko razlikujejo ali so si podobne v pravicah in dolžnostih ter svojih funkcijah in krogu ljudi, ki živijo v njih. Dolžnost države je upoštevati predvsem namen varstva. Slovensko pravo dalj časa trajajočo življenjsko skupnost ženske in moškega, ki nista sklenila zakonske zveze, vendar pa ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna, glede pravnih posledic, ki se nanašajo na razmerje med partnerjema, izenačuje z zakonsko zvezo. Kljub temu, pa zakonska zveza ni izgubila svoje funkcije. Pri ugotavljanju, ali zunajzakonska skupnost v resnici obstaja, gre za ugotavljanje pravnega razmerja. Pravno vprašanje pa se kot takšno lahko razrešuje kot prejudicalno vprašanje v vsakem postopku, v katerem se pojavi. Tako odločitev obstoja ali neobstoja zunajzakonske skupnosti nima in tudi ne more imeti absolutnega učinka, saj ne gre za statusno okoliščino posameznika. Odločitev tako velja le v zadevi, v kateri je bila sprejeta.

7. Tožnica vtožuje vdovsko pokojnino po pokojnem B. B., s katerim zatrjuje obstoj zunajzakonske skupnosti. Pokojni B. B. je bil nesporno v zakonski zvezi z A. A. vse do pokojnikove smrti.

8. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) v 3. alineji prvega odstavka 54. člena določa, da ima pravico do vdovske pokojnine ob izpolnjevanju pogojev določenih v 53. členu tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca ali uživalca pravic določenih s tem zakonom, živela z njim v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka. Obstoj zunajzakonske skupnosti se ugotavlja v samem postopku, pri čemer ZPIZ-2 v zvezi s tem odkazuje na uporabo določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami). Iz 12. člena ZZZDR izhaja, da ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. Bistveni element, ki mora biti izpolnjen, da se lahko ugotovi zunajzakonska skupnost je, da ni bilo razlogov zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. V 20. členu ZZZDR je določeno, da nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena.1 V tem primeru gre za zakonski zadržek, ki je odločilen tudi pri presoji sporne zadeve.

9. Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom prvostopenjskega sodišča v 8. točki obrazložitve, da tožnica ne more uspešno uveljavljati pravice do vdovske pokojnine le na podlagi življenjske skupnosti, ki se je razvila v zunajzakonsko skupnost, saj dokler obstoji zakonska zveza glede na določbo 20. člena ZZZDR oziroma 26. člena DZ, oseba ne more skleniti nove zakonske zveze in torej tudi ne biti v zunajzakonski skupnosti.

10. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu sklicevanju na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2179/2013 z dne 15. 10. 2013, da zgolj obstoj formalne zakonske zveze ne more predstavljati zakonskega zadržka. Prvostopno sodišče se je v 9. točki obrazložitve argumentirano opredelilo do citiranega sklepa, ko je pojasnilo, da ne gre za primerljivi zadevi. Ključno je, da na dednopravnem področju zakon izrecno določa, da zakonec izgubi dedno pravico po zapustniku, če je (med drugim) njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Že v sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 189/2016 z dne 14. 6. 2018, je izraženo stališče, da ne obstojijo razlogi za primerljivo rahljanje pogoja za obstoj zunajzakonske skupnosti pri vprašanju nastajanja skupnega premoženja. Izraženo stališče lahko povsem utemeljeno prenesemo tudi na pokojninsko področje. Potrebno je upoštevati, da je v posledici odsotnosti življenjske skupnosti odvzeto pravico do dedovanja opredeliti kot izjemo od splošnega pravila, zato jo je potrebno že iz tega razloga restriktivno razlagati. Zakonca se zavedata, da s sklenitvijo zakonske zveze sprejmeta tudi pravne posledice, ki jih ta prinaša, h katerim nenazadnje stremijo ljudje, ki zakonsko zvezo sklenejo. Kljub temu, da se tradicionalno pojmovanje koncepta zakonske skupnosti, ob vse večji želji po individualnosti v partnerskih odnosih in družbenih spremembah spreminja, je pri tolmačenju potreben restriktiven pristop. Bistvo zakonske zveze je, da se zakonci želijo zavezati in s tem sprejeti določene pravne posledice, ki jih formalna zakonska zveza prinaša na različnih pravnih področjih.

11. Določilo 20. člena ZZZDR določa, da nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena. Zakonska zveza pa preneha z razvezo zakonske zveze, torej s pravnomočno odločitvijo pristojnega sodišča v razvezni pravdi. Pritožba vztraja, da je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi spregledalo določbo drugega odstavka 22. člena ZD, vendar tudi pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča, da citirana določba ne more spremeniti odločitve v tej zadevi. Citirana sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnica, je odgovor le na vprašanje o uporabi 22. člena ZD, ne pa o uporabi te določbe tudi na področju priznanja vdovske pokojnine.2

12. Ne drži pritožbeni očitek o kršitvi ustavnih pravic 14. in 22. člena Ustave, saj tudi po pritožbeni oceni za razlikovanje obstoji ključen razlog, ki se odraža v izrecnem določilu v ZD, zaradi česar ni utemeljeno razlogovanje, za katerega se zavzema pritožnica tudi na področju priznanja vdovske pokojnine.3

13. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14. Tožnica na temelju prvega odstavka 165. člena ZPP in 154. člena ZPP sama nosi svoje stroške pritožbe.

1 Tudi v kasneje sprejetem Družinskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 15/2017, v nadaljevanju: DZ) je v 26. členu določeno, da oseba ne more skleniti nove zakonske zveze dokler njena prej sklenjena zakonska zveza ne preneha. 2 Uporaba 53. člena ZPIZ-2. 3 Splošno načelo enakosti je prizadeto šele tedaj, kadar za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in ki opravičuje zakonsko razlikovanje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia