Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta tožbena zahtevka utemeljena ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter o višini in določitvi pravičnega zadoščenja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta tožbena zahtevka utemeljena ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter o višini in določitvi pravičnega zadoščenja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku tožnika za plačilo 500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, kar je tožnik zahteval več, pa zavrnilo. Tožničin tožbeni zahtevek za plačilo 5.000 EUR je zavrnilo v celoti. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo, toženkini pritožbi pa ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodenem delu spremenilo tako, da je tudi v tem delu tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavzelo je stališče, da tožnikoma na podlagi določb Obligacijskega zakonika, Ustave in Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin odškodnina zaradi zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne gre. Ker tožnika nista zatrjevala, da bi izkoristila pospešitvena sredstva, ki so po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) določena kot predpostavka za uveljavljanje denarne odškodnine, pa zahtevka nista utemeljena niti na podlagi določb navedenega zakona.

3. Tožnika v predlogu za dopustitev revizije kot pomembno pravno vprašanje navajata, ali je nepremoženjska škoda, ki je nastala pred 1. 1. 2007 zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravno priznana na podlagi zavezujočih mednarodnopravnih aktov in sodb ESČP. Nasprotujeta stališču Vrhovnega sodišča, zavzetim v podobnih zadevah, da ne gre za pravno priznano škodo. V zvezi s tem stališčem postavljata več vprašanj, med katerimi navedeta tudi vprašanje enakosti pred zakonom, ker so posamezniki, ki so se obrnili na ESČP, v boljšem položaju kot tisti, ki se obračajo neposredno na domača sodišča. 4. Glede vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).