15. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mladoletnega A. B. C., Č., ki ga zastopa zakonita zastopnica D. E., Č., na seji 15. septembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 204/20, 2/21 in 5/21) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 181/20), kolikor se nanaša na osnovne šole, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (v nadaljevanju Odlok/204) in za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih (v nadaljevanju Sklep ministrice). Iz vsebine pobude izhaja, da tej ureditvi kot osnovnošolec dejansko nasprotuje le v delu, kolikor se nanaša na osnovne šole. Glede na to je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik izpodbija le 2. točko prvega odstavka 1. člena Odloka/204 in Sklep ministrice, kolikor se nanaša na osnovne šole. Pobudnik zatrjuje, da sta Odlok/204 in Sklep ministrice v neskladju z 2., 14., 56. in 57. členom Ustave. Sklepu ministrice očita tudi neskladje s 104. členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 – ZZUOOP).

2.Izpodbijana predpisa sta med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehala veljati.[1] Če predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem preneha veljati, Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o ustavnosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti. Takšne pravovarstvene potrebe pobudnik ne more izkazati. Škodljivih posledic, ki so mu morebiti nastale zaradi zaprtja osnovnih šol v spornem obdobju, namreč tudi s sprejetjem morebitne odločitve Ustavnega sodišča o protiustavnosti izpodbijanih predpisov po naravi stvari ne bi bilo več mogoče odpraviti. Zato je Ustavno sodišče, ne da bi pobudnika posebej pozivalo, naj izkaže obstoj pogojev za nadaljevanje postopka po drugem odstavku 47. člena ZUstS, štelo, da pogoji za obravnavo pobude na tej podlagi niso izpolnjeni.

3.Vsebinske presoje izpodbijane ureditve pobudnik tudi ne more doseči s sklicevanjem na to, naj Ustavno sodišče izpodbijano ureditev presodi na podlagi t. i. doktrine precedenčnosti. V zvezi s predpisi, ki po naravi stvari veljajo le kratek čas in se kot takšni izmikajo ustavnosodni presoji ter je razumno mogoče pričakovati, da se bodo ponovili, je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da je pod določenimi pogoji sicer mogoče odstopiti od procesne ovire iz drugega odstavka 47. člena ZUstS, po katerem je presoja neveljavnih predpisov mogoča le v primeru, da pobudniki za to izkazujejo t. i. pravovarstveno potrebo. Iz ustavnosodne presoje tako izhaja, da je to izjemo mogoče utemeljiti v primeru obstoja posebej izraženega javnega interesa po vsebinski presoji ne več veljavnih določb predpisov. Ta je po stališču Ustavnega sodišča podan, če pobuda odpira posebej pomembna precedenčna ustavnopravna vprašanja sistemske narave, ki se po razumni oceni utegnejo zastavljati tudi v zvezi z akti enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejemanimi v prihodnosti.[2] Vendar pa vsi ti pogoji v obravnavani zadevi niso izpolnjeni.

4.Vprašanja o ustavnosti začasnega zaprtja osnovnih šol ter posledičnega šolanja na daljavo, ki jih odpira pobuda, sicer so posebno pomembna precedenčna ustavnopravna vprašanja. Vendar pa je to le eden od pogojev, ki lahko utemelji izjemo od procesne ovire iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. Izpolnjen mora biti tudi pogoj, da je po razumni oceni mogoče pričakovati, da se bo posebno pomembno precedenčno vprašanje lahko ponovilo v aktu enake narave in primerljive vsebine, periodično sprejetim v prihodnosti. Ta pogoj po oceni Ustavnega sodišča ni več izpolnjen. Vse od februarja 2021 se splošno zaprtje osnovnih šol na ravni države oziroma posameznih regij ter posledično šolanje osnovnošolcev na daljavo ni več ponovilo. To stanje traja že več kot eno leto, čeprav je bil virus SARS-CoV-2 ves ta čas prisoten v Republiki Sloveniji in so bili v bolj ali manj intenzivni obliki v državi ves ta čas v veljavi številni ukrepi, vključno z določenimi ukrepi v osnovnih šolah, s katerimi se je poskušalo preprečiti oziroma zajeziti širjenje virusa SARS-CoV-2. Glede na to Ustavno sodišče ocenjuje, da po razumni oceni ni več mogoče pričakovati, da bo Vlada širjenje virusa SARS-CoV-2 v osnovnih šolah še vedno poskušala zamejiti s tako strogimi ukrepi, kot so izpodbijani v tej zadevi, to je s splošno prepovedjo zbiranja ljudi v osnovnih šolah po vsej državi oziroma posameznih regijah in posledičnim šolanjem vseh osnovnošolcev na daljavo. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da je Vlada skušala širjenje virusa SARS-CoV-2 v teh institucijah preprečiti oziroma zamejiti z milejšimi ukrepi (npr. z zapovedjo upoštevanja higienskih ukrepov, obvezno uporabo zaščitnih mask, obveznim samotestiranjem učencev oziroma izkazovanjem pogoja prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (v nadaljevanju pogoj PCT), zapiranjem zgolj posameznih oddelkov osnovnih šol oziroma odreditvijo prepovedi zbiranja v šolah le posameznim učencem, ki se niso želeli testirati oziroma niso izpolnjevali pogoja PCT). To pa kaže na to, da ponovna uporaba izpodbijanih ukrepov, ki lahko pomenijo hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine velikega števila otrok, verjetno ne bo več prišla v poštev. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Čeferin in sodnica Mežnar, ki je dala odklonilno ločeno mnenje.

dr. Matej Accetto Predsednik

Odlok/204 je veljal v obdobju od 5. 1. do 22. 1. 2021 (glej 6. člen). Formalno podlago za prenehanje veljavnosti Sklepa ministrice pomeni III. točka Sklepa o izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo (Uradni list RS, št. 32/21), ki je začel veljati 9. 3. 2021. Dejansko pa je splošna zapoved izvajanja osnovnošolskega izobraževanja na daljavo, kar se izpodbija s pobudo, prenehala veljati že s prenehanjem uporabe zadnjega odloka, ki je določal začasno prepoved zbiranja ljudi v osnovnih šolah, to je s prenehanjem uporabe Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 12/21, 14/21 in 15/21).

Gre za doktrino precedenčnosti oziroma doktrino obstoja izjemne pravovarstvene potrebe. Ustavno sodišče jo je razvilo v odločbi št. U-I-129/19 z dne 1. 7. 2020 (Uradni list RS, št. 108/20, in OdlUS XXV, 17), 43. točka obrazložitve, in jo nato uporabilo še v odločbah št. U-I-83/20 z dne 27. 8. 2020 (Uradni list RS, št. 128/20, in OdlUS XXV, 18), 27. točka obrazložitve, št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021 (Uradni list RS, št. 88/21), 61. do 65. točka obrazložitve, št. U-I-445/20, U-I-473/20 z dne 16. 9. 2021 (Uradni list RS, št. 167/21), 16. in 17. točka obrazložitve, št. U-I-155/20 z dne 7. 10. 2021 (Uradni list RS, št. 178/21), 10. in 11. točka obrazložitve, ter št. U-I-210/21 z dne 29. 11. 2021 (Uradni list RS, št. 191/21), 11. in 12. točka obrazložitve.

3. 10. 2022

ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. ŠPELCE MEŽNAR K SKLEPU ŠT. U-I-13/21 Z DNE 15. 9. 2022

Svoj glas proti sklepu sem že pojasnila v odklonilnem ločenem mnenju v zadevi št. U-I-8/21.

dr. Špelca Mežnar Sodnica