Jedro

Dokazni predlog zaslišanja prič, ki ga je tožnica predlagala v dokaz svojim trditvam v postopku, ni bil izveden in ne zavrnitev obrazložena, kar pomeni, da stranki ni bila dana možnost, da se v celoti izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin št. U06172-1105/2020/14 s 26. 10. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se pes po imenu A. A., pasme borderski ovčar, last tožnice, vpiše v centralni register psov (CRPsi) kot nevaren pes (1. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da iz Informacije o ugrizu psa z 10. 8. 2020, ki mu jo je posredovala Policijska postaja Zagorje ob Savi, izhaja, da naj bi tožničin pes dne 7. 8. 2020 povzročil ugriz na oškodovankinem zadnjem stegnu leve noge. V zvezi z dogodkom napada oziroma ugriza je v postopku pridobil pisni izjavi tožnice in oškodovanke ter dodatno pojasnilo oškodovankine lečeče zdravnice. V nadaljevanju obrazložitve ugotavlja, da je kljub nasprotujočim si navedbam strank glede dejanskega stanja do napada psa nesporno prišlo in zaključuje, da je ugriz psa za izdajo odločbe o dodelitvi statusa nevarnega psa dovolj, v zvezi s čimer se sklicuje na 9. in 26. točko 5. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv).

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je prišlo le do uščipa in ne do ugriza psa. Navaja tudi, da izpodbijana odločba temelji na izjavi oškodovanke ter izvidu njene lečeče zdravnice, ki pa poškodbe ni videla neposredno po dogodku, poleg tega lečeča zdravnica ni izvedenka. Meni, da je slednja lahko le priča z enakim statusom kot priče, ki jih je za zaslišanje predlagala sama, a jih prvostopenjski organ ni niti zaslišal niti zavrnitve tega dokaznega predloga ni obrazložil. Poudarja, da je zaslišanje prič predlagala, ker bi potrdili, da pri oškodovanki nista videli nobene krvavitve in ugriza, saj koža ni bila predrta. Ker je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti opravil samo poizvedbe v zdravstvenem domu in ni zaslišal s strani tožnice predlaganih prič, je po tožničinem prepričanju ravnal pristransko. Zatrjuje tudi bistveno kršitev določb postopka, ker je izpodbijano odločbo izdal brez neposrednega zaslišanja tožnice in oškodovanke ter zato, ker izpodbijana odločba v bistvenih delih nima razlogov. Odsotnost zaslišanja strank, nezagotovljena pravica do izjavljanja in do seznanitve s procesnim gradivom ter neupoštevanje kontradiktornosti postopka, pa tudi odsotnost zaslišanja prič ter neobrazložitev bistvenih delov odločbe in pritožbenih navedb v odločbi drugostopenjskega organa po tožničinem mnenju predstavljajo ne samo bistvene kršitve določb postopka, ampak tudi kršitev ustavne pravice enakega varstva pravic po 22. členu Ustave Republike Slovenije. Sodišču predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov izpodbijano odločbo v povezavi z odločbo druge stopnje odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Na tožničine očitke glede neizvedbe zaslišanja dveh domnevnih prič odgovarja s pojasnilom, da je prvostopenjski organ presodil, da zaslišanji nista potrebni in da je dejansko stanje mogoče nedvoumno ugotoviti tudi brez izvedbe zaslišanja. Dodaja še, da izdaja odločbe brez izvedbe neposrednega zaslišanja strank postopka ne pomeni bistvene kršitve določb postopka, ker način, kako naj se stranka izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ni predpisan, kar pomeni, da neposredno zaslišanje strank ni obvezno in ga lahko učinkovito nadomesti pisna izjava.

6. Tožnica je vložila še pripravljalno vlogo, v kateri vztraja pri tožbi.

**Odločanje po sodnici posameznici**

7. Sodišče je na seji 23. 3. 2023 sprejelo sklep I U 141/2021-15, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 V obravnavani zadevi je sporno vprašanje neizvedbe zaslišanja strank in predlaganih prič, torej pravilnost izvedbe samega upravnega postopka, v zvezi s tem pa je uveljavljena obširna sodna praksa. Sporno je tudi dejansko stanje, ki po presoji senata ni zapleteno. Tako je senat sklenil, da so pogoji za odločanje po sodnici posameznici po navedeni določbi ZUS-1 izpolnjeni.

8. Tožničina pooblaščenka je na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 19. 4. 2023 odgovorila, da zoper sestavo sodišča nima nobenega ugovora. Toženka je bila na rok pravilno vabljena, a se ga ni udeležila, je svoj izostanek opravičila ter obenem soglašala, da se narok opravi v njeni odsotnosti.

**Datum odločitve sodišča**

9. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa tožničini pooblaščenki vročen 25. 4. 2023, toženka pa se, kot rečeno, naroka za glavno obravnavo ni udeležila. Sodbo je sodišče izdalo po poteku petdnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa2. **Dokazni sklep**

10. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnem spisu zadeve in v vse listine v sodnem spisu zadeve.

11. Dokazne predloge zaslišanja tožnice in prič pa je zavrnilo, saj je obravnavana tožba izpodbojna, kar pomeni, da tožnica sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve upravnemu organu v ponovni postopek. Ob takšnem tožbenem predlogu sodišče niti nima podlage, da bi samo ugotavljalo dejansko stanje in sodilo v sporu polne jurisdikcije.3 **K I. točki izreka**

12. Predmetni ukrep veterinarskega inšpektorja, da se tožničin pes vpiše v centralni register psov kot nevaren pes, je organ oprl na peti odstavek 26.a člena ZZZiv, po katerem morajo o ugrizih psov policija in druge osebe iz 42. člena tega zakona, ki dogodek obravnavajo, v roku 24 ur obvestiti območni urad upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo, ki podatke o ugrizih psov vnese v centralni register psov.

13. Med strankama je sporno, ali je prišlo do ugriza tožničinega psa. Ugriz je po 26. točki 5. člena ZZZiv opredeljen kot poškodba človeka ali živali, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice; 9. točka 5. člena tega zakona pa določa, da je nevaren pes poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival in ni izvzet z izjemami, določenimi v tej določbi, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma drugo žival. Ugriz psa je, kot že povedano, pogoj za izdajo odločbe o vpisu psa kot nevarnega v centralni register psov in je v tej zadevi ključnega pomena za odločitev.

14. Tožnica prvenstveno ugovarja zakonitosti izvedbe upravnega postopka v tej zadevi in neizvedbi z njene strani predlaganih dokazov. Posledično ugovarja tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju, in sicer ves čas zatrjuje, da je v obravnavanem škodnem dogodku prišlo le do uščipa njenega psa in ne do ugriza.

15. Upravni organ prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprl na dopis - Informacijo o ugrizu psa št. 223-206/2020/2(3E6916-9) z 10. 8. 2020, ki mu ga je posredovala Policijska postaja Zagorje ob Savi, iz katerega izhaja, da je tožničin pes 7. 8. 2020 povzročil ugriz na oškodovankinem zadnjem stegnu leve noge. Pes naj bi ji strgal hlače in s čekani predrl kožo tako, da je nastal hematom oziroma podplutba. Pridobil je tudi pisni izjavi tožnice in oškodovanke, ki je v dokaz zdravniške oskrbe ugrizne rane predložila tudi kopijo iz njene zdravstvene datoteke in izvid iz Zdravstvenega doma Trbovlje s 7. 8. 2020, ko se je ugriz zgodil in kjer je lečeča zdravnica navedla diagnozo ugrizne rane na levem stegnu. Dokazilo o zdravniški oskrbi ugrizne rane oškodovanke in njeno izjavo je prvostopenjski organ posredoval tožnici, ki se je na izjavo tudi odzvala in v dopisu navedla, da se z napisanim in zatrjevanim ne strinja, ker je pes povzročil le uščip in ne ugriza, kar je bilo vidno iz hlač oškodovanke. Organ je v postopku za dodatno pojasnilo v zvezi s poškodbo oškodovanke zaprosil njeno lečečo zdravnico, ki je navedla, da je bila kontinuiteta kože prekinjena. Tožnica je v upravnem postopku v svoji izjasnitvi na odgovor oškodovankine lečeče zdravnice ponovno zatrdila, da do ugriza ni prišlo ter v dokaz svoje trditve navedla, da je dogodku prisostvovalo več ljudi. V upravnem postopku je predlagala tudi zaslišanje dveh prič.

16. Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa ne izhaja, da bi upravni organ izvedel predlagani dokaz za zaslišanje prič spornega dogodka.

17. Upravni organi so v postopku zavezani slediti načelom, ki jim jih predpisuje zakon. Eno od teh je zagotovo načelo materialne resnice,4 ki predpisuje, da je v postopku potrebno ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Organ je dolžan slediti tudi načelu zaslišanja stranke v postopku,5 kar pomeni, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Prvostopenjski organ je v zadevnem primeru tožnici kot stranki pisno izjavljanje sicer omogočil, dokazne predloge, ki jih je navedla v utemeljitev svoje izjave, pa je zavrnil in zavrnitve, kot rečeno, niti ni obrazložil. Po uradni dolžnosti je pridobil le pojasnilo oškodovankine lečeče zdravnice in sprejel izpodbijano odločitev, ne da bi izvedel za odločitev relevantne dokaze nasprotne strani, to je tožnice.

18. Tako sodišče zaključuje, da so tožničine navedbe glede zagrešenih kršitev pravil upravnega postopka utemeljene, saj dokazni predlog zaslišanja prič, ki ga je tožnica predlagala v dokaz svojim trditvam v postopku, ni bil izveden in ne zavrnitev obrazložena, kar pomeni, da stranki ni bila dana možnost, da se v celoti izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.6 Posledično je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

19. Po povedanem je tožba utemeljena, zato je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi tretje in druge točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ upoštevati vse navedbe, ki jih je tožnica podala v upravnem postopku in v tožbi ter izvesti vse, s strani tožnice predlagane in za odločitev pravno relevantne dokaze. Pri tem sodišče posebej opozarja, da organ ne sme napraviti vnaprejšnje dokazne ocene.

20. Sodišče na tem mestu še pripominja, da glede na ugotovljeno kršitev pravil postopka, ki je takšne narave, da že sama po sebi terja odpravo izpodbijane odločbe, dokaznih predlogov za zaslišanje tožnice in prič iz tega razloga ni izvedlo. Njihova izvedba v tem upravnem sporu namreč ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve sodišča. Jih bo pa moral izvesti upravni organ v ponovljenem postopku.

**K II. točki izreka**

21. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).

22. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnica pa je v postopku imela pooblaščenko, ki je odvetnica, se ji po tretjem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v znesku 385,00 EUR.

23. Stroške je toženka tožnici dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 V zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov glej tudi 20. točko obrazložitve. 4 Prvi odstavek 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). 5 Prvi odstavek 9. člena ZUP. 6 Tretja točka drugega odstavka 237. člena ZUP.