Jedro

Podlaga odločitve sodišča v sporu o dopustnosti spremembe tožbe je, kot določa zakon, zgolj vprašanje smotrnosti spremembe za dokončno ureditev razmerja med strankama. Navedeno pravilo pomeni kompromis med interesi obeh strank in podpira zahtevo po ekonomičnosti postopka. V obravnavanem primeru bi tudi po spremenjeni tožbi odločalo isto (stvarno in krajevno) pristojno sodišče. Postopek je na začetku. Če tožeča stranka želi varstvo lastninske pravice in ne le posestnega varstva, bi pomenila dopustitev spremembe tožbe izognitev še enemu postopku. Končna odločitev o zahtevanem varstvu lastninske pravice s spremenjeno tožbo pa je tudi nedvomno bližja dokončni ureditvi razmerja med strankami kot pa končna odločitev v posestnem sporu, ki (načeloma) zagotavlja zgolj provizorno in začasno varstvo do končne odločitve v lastninskem sporu.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli sprememba tožbe z dne 20. 2. 2023.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ne dovoli spremembe tožbe, ki jo je tožeča stranka podala s (prvo) pripravljalno vlogo z dne 20. 2. 2023.

2.Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli spremembo tožbe. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj bi bil 4. odst. 182. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ovira za dovolitev predlagane spremembe. Ne gre za več zahtevkov zoper isto stranko, temveč več toženih strank. V obravnavani zadevi gre zato za položaj iz 191. člena ZPP. Tožbena zahtevka zoper toženi stranki zaradi motenja posesti zaradi imisij je spremenila tako, da uveljavlja tožbena zahtevka zaradi vznemirjanja lastninske pravice zaradi imisij. Po predlagani spremembi tožbe je za obe toženi stranki in za oba zahtevka podana stvarna in krajevna pristojnost sodišča prve stopnje. Izpostavlja določbo prvega odstavka 185. člena ZPP, da v primeru, ko ni podana privolitev tožene stranke, lahko sodišče kljub njenemu nasprotovanju dovoli spremembo, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama. Sprememba ni smotrna, če bi prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Sodišče prve stopnje dejanskega stanja v tej smeri ni ugotavljalo, s čimer je izpodbijani sklep ostal neobrazložen. Od ocene smotrnosti spremembe za dokončno ureditev razmerja med strankama je odvisno, ali je treba spremembo dovoliti ali ne. Ker je postopek praktično na začetku, saj je bila sprememba predlagana s prvo vlogo pred izvedbo kateregakoli dokaza, je ta smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Sodišče dovoli spremembo tudi, če se je s tem mogoče izogniti novi pravdi. Posestno varstvo je začasne narave in z ozirom, da je na voljo tudi varstvo pravice, je bolj smiselno za dokončno ureditev razmerij med strankama, da se razmerje dokončno in ne le začasno uredi. Presoja sodišča prve stopnje, ki izpostavlja hitrost postopka, je materialnopravno zmotna. Sodišče je dalo prednost posebnostim posestnega varstva, ki naj bi bilo hitro, a pogosto ni. Trajna ureditev razmerja je vsekakor bolj smotrna kot začasna. Zahtevka po spremenjeni tožbi terjata isto vrsto postopka.

3.Prva tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožeča stranka je v tožbi s tožbenim predlogom od toženk zahtevala, da vzpostavita prejšnje posestno stanje tako, da preprečita prepovedano prekomerno osvetljevanje JZ in JV dela tožnikove stanovanjske hiše na način, da prva tožena stranka izklopi nameščeno reklamno svetlobno tablo na svojem objektu v izmeri 4 m x 1,2 m, druga tožena stranka pa izklopi nameščeno reklamno svetlobno tablo na svojem objektu v izmeri 14 m x 0,80 m. V prvi pripravljalni vlogi pa je spremenila istovetnost zahtevkov tako, da naj prva tožena stranka preneha vznemirjati tožečo stranko s tem, da dopušča svetlobo iz njenega svetlobnega panoja z napisom "A." od sončnega zahoda do vzhoda in da zagotovi, da se svetloba v tem času ne bo razširjala na njegovo nepremičnino. Enak zahtevek glede reklamnega panoja z napisom "B." je postavila zoper drugo toženo stranko.

6.Tožeča stranka je torej spremenila tožbo tako, da je namesto prvotnega posestnega varstva zahtevala varstvo lastninske pravice in temu ustrezno preoblikovala tožbena zahtevka zoper toženki (drugi odstavek 184. člena ZPP). Ne gre za primer, ko bi prišlo do naknadne objektivne kumulacije zahtevkov, zato je tudi utemeljen pritožbeni očitek o nerazumljivosti oziroma zmotnosti uporabe 182. člena ZPP, ki govori o uveljavljanju več tožbenih zahtevkov zoper isto stranko.

7.Če je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP). Hkrati zakon vzpostavlja domnevo, po kateri se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Zakon torej ob omenjenem primeru domneve nesmotrnosti, določa širok (pozitiven) kriterij za presojo dopustnosti spremembe tožbe, v okviru katerega mora sodišče v vsakem primeru posebej pretehtati, ali naj kljub toženčevemu nasprotovanju dovoli spremembo, ker je to smotrno za dokončno ureditev razmerja.

8.Pritrditi je treba pritožbenemu očitku tožeče stranke, da je v izpodbijanem sklepu izostala presoja po omenjenem kriteriju. Toženki sta spremembi tožbe nasprotovali, ker za postopek po spremenjeni tožbi za varstvo lastninske pravice veljajo drugačna procesna pravila kot v motenjskih pravdah, prvostopenjsko sodišče pa je navedenemu argumentu sledilo. Pri tem je pravilno navedlo, da je v pravdah zaradi motenja posesti obravnavanje tožbe omejeno zgolj na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja in da v posestnih sporih veljajo nekatera postopkovna pravila, ki so namenjena uresničitvi načela hitrosti postopka, ki je eno od temeljnih načel v posestnih pravdah. Vendar zgolj specialnost tega postopka sama po sebi še ni razlog za nedopustnost spremembe tožbe.¹ Spremenjena tožba bi pač pogojevala neuporabo posebnih določb osemindvajsetega poglavja ZPP oziroma postopanje po njegovih splošnih določbah.

9.Podlaga odločitve sodišča v sporu o dopustnosti spremembe tožbe je, kot določa zakon, zgolj vprašanje smotrnosti spremembe za dokončno ureditev razmerja med strankama. Navedeno pravilo pomeni kompromis med interesi obeh strank in podpira zahtevo po ekonomičnosti postopka. V obravnavanem primeru bi tudi po spremenjeni tožbi odločalo isto (stvarno in krajevno) pristojno sodišče. Postopek je na začetku. Stranki so si izmenjale začetne vloge, izvedba dokaznega postopka pa se še ni začela.² Če tožeča stranka želi varstvo lastninske pravice in ne le posestnega varstva, bi pomenila dopustitev spremembe tožbe izognitev še enemu postopku. Končna odločitev o zahtevanem varstvu lastninske pravice s spremenjeno tožbo pa je tudi nedvomno bližja dokončni ureditvi razmerja med strankami kot pa končna odločitev v posestnem sporu, ki (načeloma) zagotavlja zgolj provizorno in začasno varstvo do končne odločitve v lastninskem sporu.

10.Glede na navedeno po mnenju pritožbenega sodišča ni ovir za dopustitev spremembe tožbe, hkrati pa je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankami. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se spremembo tožbe dopusti (3. točka 365. člena ZPP).

11.Glede na to, da so nastali pritožbeni stroški v zvezi z vmesnim procesnim sklepom, bodo ti delili usodo pravdnih stroškov (uspeha strank v postopku), zato je pritožbeno sodišče odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pravdnih strank pridržalo za končno odločbo (smiselna uporaba drugega odstavka 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Navedena okoliščina bi bila relevantna za dopustitev spremembe, če bi tožeča stranka spremenila tožbo tako, da bi zahtevek za varstvo lastninske pravice postavila kot podrejeni zahtevek.

2Tožbo je sicer mogoče spremeniti do konca glavne obravnave (prvi odstavek 184. člena ZPP).

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 182, 182/4, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 191, 426 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 32, 99

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.