Jedro

Dejstvo, da že iz same vročilnice izhaja, da je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju puščeno v hišnem predalčniku, ki je bil odprt, ob neraziskanih okoliščinah glede stanja hišnega predalčnika (kakšen je tip hišnega predalčnika, kaj pomeni, da je bil odprt, ali to pomeni, da je bil povsem odprt ali zgolj nezaklenjen ter ali je bil dejansko odprt) in ali je stanje hišnega predalčnika ob vročanju omogočalo, da bi se lahko tožena stranka dejansko seznanila z obvestilom, vzpostavlja utemeljen dvom v samo legitimnost fiktivne vročitve.

Nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, se pa varno zapira, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo in sklepom odločilo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito (I. točka izreka). Ugotovilo je, da ji delovno razmerje ni prenehalo dne 12. 8. 2022, ampak obstoji do dne 4. 10. 2022 z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 2. 2018 (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici prizna in obračuna sorazmerni del plače v višini 1.074,43 EUR s pripadajočimi dodatki in prispevki, in sicer za obdobje od 12. 8. 2022, to je od odjave iz zavarovanj, do 4. 10. 2022, kar znaša za obdobje od 12. 8. 2022 do 31. 8. 2022 - 693,18 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2022 do plačila; za obdobje od 1. 9. 2022 do 30. 9. 2022 - 1.074,43 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2022 do plačila; za obdobje od 1. 10. 2022 do 4. 10. 2022 - 138,64 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2022 do plačila ter ji skladno z navedenim izplača ustrezna neto nadomestila sorazmernega dela plače za vsak mesec, ter tožnico za ves čas od 12. 8. 2022 do 4. 10. 2022 prijavi v vsa obvezna zavarovanja (III. točka izreka). Toženi stranki je nadalje naložilo, da tožnici v roku 8 dni plača denarno povračilo v znesku 4.297,72 EUR v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). Tožbo je zavrglo v delu, kjer tožnica zahteva obračun davkov in prispevkov od bruto zneskov plač (V. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati pravdne stroške v višini 223,99 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi ter da je dolžna plačati sodno takso za postopek na prvi stopnji (VI. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj naj bi sodišče zamudno sodbo izdalo v nasprotju s temi določbami. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da naj bi bila tožba toženi stranki vročena s fikcijo. V zvezi s tem se sodbe niti ne da preizkusiti, saj glede navedenega nima nobenega razloga, sodišče namreč ne pojasni, zakaj je bila tožba vročena s fikcijo, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vročitev tožbe se je opravljala po pošti, zato bi moral vročevalec v hišnem predalčniku pustiti obvestilo o prejeti pošiljki. To naj bi tudi storil, pri čemer je zabeležil, da naj bi bil hišni predalčnik odklenjen. Tožena stranka obvestila ni prejela. Iz same pisemske ovojnice, ki se nahaja v spisu, ne izhaja, ali je bilo obvestilo o prispeli pošiljki dejansko puščeno v hišnem predalčniku ali ne, glede na to, da je vročevalec zabeležil, da naj bi bil hišni predalčnik odklenjen. Če pa je bil hišni predalčnik res odklenjen, potem bi moral vročevalec ravnati tako, da bi obvestilo pustil na vratih stanovanja oziroma poslovnega prostora. Sicer pa tudi če bi tožena stranka obvestilo o prejeti pošiljki prejela in je v roku 15 dni ne bi prevzela, bi moral vročevalec po 15 dneh pošiljko pustiti v hišnem predalčniku, kar pa ni storil, temveč jo je nepravilno vrnil sodišču z opombo, da je predalčnik odprt. Hišni predalčnik tožene stranke ni bil odprt, saj je ta vedno zaklenjen, pri čemer tožena stranka k pritožbi prilaga fotografijo hišnega predalčnika. V določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP je kot pogoj, da se pisanje vrne sodišču določena neuporabnost predalčnika. Četudi bi bil hišni predalčnik odprt oziroma odklenjen, pa to še ne pomeni, da je neuporaben in se je posledično pisanje pravilno vrnilo sodišču. Tudi s tem v zvezi gre za kršitev 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Da je hišni predalčnik povsem uporaben, med drugim dokazuje tudi dejstvo, da je tožena stranka prejela obvestilo pošte o prispeli pošiljki - zamudni sodbi, pri čemer jo je zakonita zastopnica na pošti tudi prevzela. Tožena stranka torej pošto prejema in jo tudi redno dviguje. V kolikor bi vročevalec v hišnem predalčniku pustil obvestilo o prispeli pošiljki ali pa vsaj ovojnico s pisemsko pošiljko - tožbo, bi tožena stranka na tožbo odgovorila. Tako pa ji je bilo to onemogočeno in je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila toženi stranki z nezakonitim postopanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče izda zamudno sodbo, kadar so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je, da je toženi stranki tožba v odgovor pravilno vročena.

7. Zamudna sodba je posledica pasivnosti tožene stranke - okoliščine, da tožena stranka ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena. Ne gre za kaznovanje njene neaktivnosti, ampak za specifičen način disponiranja tožene stranke. Vzpostavlja se domneva, da tožena stranka priznava trditve tožeče stranke, na katere se opira tožbeni zahtevek, ki je mogoča zato in samo takrat, ko je bila tožena stranka seznanjena s trditvami tožeče stranke (oziroma ji je bilo to vsaj omogočeno) in ko je bila poučena o pravni posledici opustitve odgovora na tožbo. Življenjske izkušnje namreč kažejo, da se neopravičena pasivnost tožene stranke ne more razumeti drugače, kot da priznava tožbene trditve.1 V obravnavani zadevi se je po izdaji zamudne sodbe izkazalo, da ni tako. Tožena stranka trdi, da na tožbo ni odgovorila, ker zanjo ni vedela.

8. Iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu izhaja, da je bila toženi stranki tožba vročena s tako imenovano fikcijo vročitve. Zakaj je bila vročena na podlagi fikcije je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo, zato kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Namen določb o nadomestnem vročanju in vročanju s tako imenovano fikcijo vročitve je v zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva ob hkratni zagotovitvi razumnega pričakovanja, da se bo naslovnik s pisanjem vendarle seznanil oziroma imel razumno možnost, da za pisanje izve.2

9. Iz vrnjene vročilnice (na list. št. 7) izhaja, da naj bi pismonoša 9. 11. 2022 v hišnem predalčniku (ki je bil odklenjen - opomba pismonoše - "odklenjen HP") pustil obvestilo o prispelem pisanju, nato pa po poteku roka, v katerem bi tožena stranka pisanje lahko prevzela na pošti, dne 25. 11. 2022 pisanje vrnil sodišču, ker je bil H. P. (hišni predalčnik) odprt. Posebnost vročitve v neuporaben predalčnik po četrtem odstavku 142. člena ZPP (za neuporaben predalčnik Pošta Slovenije šteje predalčnik, ki se odpira) je ta, da vročevalec sodnega pisanja ne pusti v takšnem predalčniku, ampak ga vrne sodišču. Načinu vročitve je torej imanentno, da se naslovnik s pisanjem ne (bo) seznani(l). Zato je ključnega pomena, da je pred tem nedvomno prejel obvestilo o pošiljki in o tem, kje jo lahko prevzame v roku 15 dni, ter opozorilo, kakšne bodo posledice opustitve prevzema. Izjemna dopustitev fikcije vročitve namreč temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi, ko mu torej lahko očitamo nedobroverno ali nevestno ravnanje.3 Če za pisanje ni vedel (ker vročitev obvestila ni bila opravljena pravilno ali pa iz kakšnega drugega razloga4), mu tega ni mogoče očitati.

10. Dejstvo, da že iz same vročilnice izhaja, da je bilo obvestilo o prispelem sodnem pisanju puščeno v hišnem predalčniku, ki je bil odprt, ob neraziskanih okoliščinah glede stanja hišnega predalčnika (kakšen je tip hišnega predalčnika, kaj pomeni, da je bil odprt, ali to pomeni, da je bil povsem odprt ali zgolj nezaklenjen ter ali je bil dejansko odprt) in ali je stanje hišnega predalčnika ob vročanju omogočalo, da bi se lahko tožena stranka dejansko seznanila z obvestilom, vzpostavlja utemeljen dvom v samo legitimnost takšne fiktivne vročitve. Ali drugače: če ni podrobneje raziskano stanje nabiralnika, ki je po zapisu vročevalca odprt, je tudi nerealna fikcija, da se lahko naslovnik z obstojem pisanja, puščenega v takšen nabiralnik, tudi dejansko seznani.

11. Prav tako pa je bistveno, da se sodišče prepriča, ali poštar iz utemeljenega razloga ni pustil sodnega pisanja v poštnem nabiralniku po poteku 15-dnevnega roka, v katerem tožena stranka ni dvignila sodne pošiljke, ter ga je zato vrnil sodišču. Le v primeru, ko sodne pošiljke iz razloga, ki se tiče hišnega predalčnika (ker naslovnik nima hišnega predalčnika ali je ta neuporaben), ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima. Po poteku 15-dnevnega roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se namreč pisanje pusti v naslovnikovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku zato, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub fiktivnemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem. Po stališču pritožbenega sodišča nabiralnika na zasebnem zemljišču, ki se ga ne da zaklepati, se pa varno zapira, ni mogoče oceniti za neuporabnega v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP. Vprašanje, ali nabiralnik uporabniku zagotavlja zasebnost, za presojo (ne)uporabnosti v smislu četrtega odstavka 142. člena ZPP ne more biti odločilno. To še posebej velja ob tehtanju pomena ohranitve zasebnosti pošiljk(e) ter pomena pravice do sodelovanja v postopku in s tem povezane možnosti seznanitve s sodnim pisanjem.5 Slednji je nedvomno treba dati prednost.6

12. Ker ni izkazano, da je bila vročitev tožbe s pozivom za odgovor opravljena v skladu z določbami ZPP, je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, tako da je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo sodišče preverilo pravilnost vročitve tožbe v odgovor toženi stranki ter nato ponovno odločilo o zadevi. Zaradi zagotavljanja instančnosti sojenja sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti te procesne kršitve, saj bi prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto (glede pravilnosti vročitve tožbe toženi stranki) in niti v dejanskem niti v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. To ni namen pritožbenega postopka, ampak je v preizkusu odločitve, kot jo sprejme sodišče prve stopnje, ki se je prvo dolžno opredeliti do vseh pravno pomembnih procesnih in materialnopravnih vprašanj. Razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje glede na datum vložitve tožbe tudi ne bo povzročila (hujše) kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

13. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ker je zamudno sodbo razveljavilo že iz zgoraj navedenih razlogov, se do ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje, ker to ni potrebno (360. člen ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 J. Zobec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, 2009, stran 91. 2 Prim. sklep VSRS II Ips 95/2016. 3 Prim. sklep, naveden v opombi 2. 4 Vrhovno sodišče RS je v sklepu, citiranem v opombi 2, kot tak razlog štelo daljšo odsotnost naslovnika iz stanovanja. 5 Prim. sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Aždajić proti Sloveniji z 8. 10. 2015, od 69. do 71. točke. 6 Tako tudi VSL Sklep I Cp 740/2019.