Jedro

Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba kot obveznega sestavnega dela ne vključuje načrta parcelacije, kot bi ga odločba o denacionalizaciji, s katero je odločeno o vračanju v naravi delov nepremičnin, ki po stanju zemljiškega katastra nimajo parcelnih številk, morala obsegati, skupaj z navedbo, da je ta načrt parcelacije podlaga za vodenje postopka evidentiranja parcelacije pri geodetskem organu, katerega izvedbo zahteva denacionalizacijski organ po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Že navedeno predstavlja razlog za odpravo izpodbijane odločbe – zaradi povezanosti odločitve – v celoti. Ob tem sodišče poudarja, da mora biti nepremičnina, ki se vrača v naravi, v izreku upravne odločbe opredeljena z rezerviranimi parcelnimi številkami na podlagi elaborata parcelacije.

Iz določb ZUP oziroma ZUP/86 izhaja, da odločitev o postavitvi (novega) izvedenca sprejme organ, kar je v predmetnem denacionalizacijskem postopku s sklepom tudi storil. Stranke njegovo postavitev (le) predlagajo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ tudi ni pojasnil, zakaj po nezaložitvi dela predujma s strani tretjega tožnika o tem ni obvestil prvega tožnika in druge tožnice in zakaj jima ni omogočil, da bi preostali del predujma za izvedenca založila sama, kar bi moral storiti, zato navedeno organu v tožbah upravičeno očitata. Zato sodišče tudi v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.Iz citiranih določb ZUP oziroma ZUP/86 izhaja, da odločitev o postavitvi (novega) izvedenca sprejme organ, kar je v predmetnem denacionalizacijskem postopku s sklepom št. 301-3/93-400 z dne 21. 6. 2017 tudi storil. Stranke njegovo postavitev (le) predlagajo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ tudi ni pojasnil, zakaj po nezaložitvi dela predujma s strani tretjega tožnika o tem ni obvestil prvega tožnika in druge tožnice in zakaj jima ni omogočil, da bi preostali del predujma za izvedenca založila sama, kar bi moral storiti, zato navedeno organu v tožbah upravičeno očitata. Zato sodišče v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.

Izrek

I. Zadeve I U 1754/2018, I U 1775/2018 in I U 1803/2018 se združijo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja ter se zadeva v nadaljevanju vodi pod opr. št. I U 1754/2018. II. Tožbam se ugodi, odločba Upravne enote Radovljica št. 301-3/93-432 z dne 25. 1. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožečim strankam povrniti stroške tega postopka, in sicer A.A. v znesku 15,00 EUR, Občini ... in B.B. pa vsakemu v znesku 347,70 EUR, vse v roku 15 dni od vročitve te sodbe in sklepa, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo upravičenkam, vsaki do 1/3, pok. C.C., pok. Č.Č. in pok. D.D., kot prejšnjim lastnicam podržavljenega premoženja, priznal pravico do denacionalizacije za podržavljene nepremičnine v sklopu podjetja ... na Bledu, in sicer: parc. št. 871/1 stavbišče hotel "..." v izmeri 691 m², parc. št. 872/1 vrt v izmeri 398 m², parc. št. 873/2 travnik v izmeri 165 m², parc. št. 874/2 travnik v izmeri 513 m², parc. št. 877/2 travnik v izmeri 826 m², parc. št. 874/3 stavbišče brez hleva v izmeri 170 m², parc. št. 872/3 stavbišče brez verande v izmeri 63 m², pripisane pri vlož. št. 831, vse k.o. ... in parc. št. 873/1 vrt v izmeri 439 m², prepisana pri vlož. št. 443 k.o. ..., v skupini površini 3.265 m² (1. točka izreka); odločil, da je Občina ... (druga tožnica) dolžna vrniti upravičenkam v naravi v last in posest zemljišča v skupni površini 2.145 m², ki so del podržavljenih nepremičnin, navedenih v 1. točki izreka te odločbe in ki so določene in rezervirane na GURS-u, in sicer: parc. št. 872/14 v obsegu 70 m², od parc. št. 872/18 v obsegu 699 + 13 m², od parc. št. 872/23 v obsegu 5 m², od parc. št. 872/27 v obsegu 7 m², od parc. št. 873/12 v obsegu 722 + 4 m², od parc. št. 873/15 v obsegu 40 m² in od parc. št. 877/7 v obsegu 585 m², vse k.o. ... (2. točka izreka); da se upravičenkam prizna odškodnina v obliki obveznic E. d.d., Ljubljana (E. d.d., stranka z interesom v tem upravnem sporu) za del nepremičnin, navedenih v 1. točki izreka te odločbe, v obsegu 1.120 m², ki jih ni bilo mogoče vrniti v naravi (3. točka izreka); da je E. d.d. dolžan v roku treh mesecev po pravnomočnosti te odločbe izdati obveznice iz 3. točke izreka, in sicer v vrednosti 75.017,60 DEM ter jih izročiti skrbnikoma za posebne primere, določenima v 5. točki izreka te odločbe (4. točka izreka); za skrbnika za posebne primere, katerima se izročijo v posest nepremičnine, ki se vračajo v naravi, navedene v 2. točki izreka, in katerima se izročijo obveznice E. d.d., navedene v 4. točki izreka, do uvedbe postopka dedovanja po pokojnih upravičenkah, se določi F.F. v deležu do 2/3 in A.A. v deležu do 1/3 (5. točka izreka); odločil, da se zaznamba začasne odredbe v zemljiški knjigi glede prepovedi odtujitve in obremenitve, vpisana na podlagi sklepa Upravne enote Radovljica z dne 28. 6. 2002, pri nepremičninah parc. št.: 872/2, 871/2, 873/2, 872/1, 873/1, 872/3, 871/1, 877/2 in 866, vse k.o. ..., po pravnomočnosti te odločbe v celoti izbriše (6. točka izreka); zavrnil zahtevek za denacionalizacijo za nacionalizirano parc. št. 872/2 k.o. ... (7. točka izreka); zavrnil zahtevek o oživitvi služnosti na jezeru (8. točka izreka); odločil, da je odločba po pravnomočnosti podlaga za izdajo odločbe o parcelaciji in evidentiranju novih parcel v zemljiškem katastru, ki se vrnejo v naravi, navedenih v 2. točki izreka te odločbe ter da sta pravnomočna odločba o denacionalizaciji in dokončna odločba o parcelaciji podlaga za vknjižbo lastninske pravice na ime upravičenk, vsake do 1/3 v Zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Radovljici (9. točka izreka); da je s predmetno odločbo v celoti odločeno o vseh zahtevkih vlagateljev B.B. (tretjega tožnika) in A.A. (prvega tožnika) glede denacionalizacije ... na Bledu (10. točka izreka) ter da stroški tega postopka niso bili zaznamovani (11. točka izreka).

2. V obrazložitvi med drugim navaja, da je bil glede stanja podržavljenih nepremičnin in vseh sprememb na zemljiščih od podržavljenja do časa vračanja imenovan izvedenec G.G., da so stranke v postopku prerekale izdelana poročila ter podajale pripombe, v zvezi s katerimi je izvedenec pripravil dopolnitve. V postopku je bilo tako izdelanih več identifikacijskih poročil (IP). Po pozivih strank je organ s sklepom 21. 6. 2017 določil novega izvedenca mag. H.H. Ker pa vlagatelj F.F. njemu naloženega dela predujma ni založil, se novo dokazovanje ni opravilo in organ je pristopil k izdelavi poročila o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in IP ter njegovih dopolnitev, izdelanih s strani izvedenca G.G. 3. Ovira za vračilo v naravi je v zvezi z delom poti okoli Blejskega jezera (skupaj 315 m²) izkazana na podlagi 3. točke prvega odstavka 19. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Površina, ki se nahaja v sklopu predmetne poti, je razvidna iz IP z dne 30. 1. 2015 in obeh dopolnitev, kjer so prikazane površine, ki se nahajajo v posamezni današnji parc. št., in sicer se pot nahaja v delu današnjih parcel št. 872/1 (v obsegu 53 m²), 872/2 (v obsegu 251 m²), 872/10 (v obsegu 11 m²) vse k.o. ... Tudi ovira za vračilo zemljišč v priobalnem pasu (ob obali Blejskega jezera, skupaj 805 m²), ki so razvidna iz IP z dne 15. 1. 2015 in obeh dopolnitev ter se nahajajo v delu današnjih zemljišč parc. št. 872/1 (v obsegu 199 m²), parc. št. 872/2 (v obsegu 436 m²) in parc. št. 873/2 (v obsegu 170 m²), pri katerih je v zemljiški knjigi vpis zaznambe javnega dobra, je izkazana na podlagi 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Ob uveljavitvi ZDen predmetna zemljišča sicer niso bila razglašena za javno dobro, vendar so po mnenju organa tudi ob uveljavitvi ZDen imela status, primerljiv njihovemu današnjemu statusu, saj se njihov namen in uporaba od uveljavitve ZDen do danes nista spremenila. Za del nepremičnin, ki jih ni mogoče vrniti v naravi, je organ izračunal njihovo vrednost na podlagi 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.

4. V naravi se v last in posest vrne del zemljišč, ki se nahajajo nad potjo okoli Blejskega jezera in ne predstavljajo priobalnega pasu jezera ter na katerih niso zgrajeni nobeni objekti - skupaj 2.145 m², ki se danes nahajajo v zemljiščih, ki so na območju nacionaliziranega zemljišča, vendar po posameznih delih, in sicer: v parc. št. 872/1 v obsegu 70 m², parc. št. 872/2 v obsegu 699 + 13 m², parc. št. 872/7 v obsegu 5 m², parc. št. 872/11 v obsegu 7 m², parc. št. 873/1 v obsegu 722 + 4 m², parc. št. 873/2 v obsegu 40 m², parc. št. 877/2 v obsegu 585 m², vse k.o. ... Ugotavlja, da kljub vpisu grajenega javnega dobra na teh zemljiščih ovire za vračilo v naravi niso izkazane. V celoti so namreč zatravljena in niso namenjena nobeni točni uporabi oziroma se na tem delu zemljišča ni zgradil noben objekt oziroma deli objektov niti nobena infrastruktura za namen, ki izhaja iz 2. člena Zakona o graditvi objektov ( ZGO-1), ne predstavlja pa niti parka niti zelenice. Tako da ovire po 32. členu ZDen, ki jih navaja zavezanka (druga tožnica), niso izkazane.

5. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 16. 7. 2018 pritožbe tožnikov kot neutemeljene zavrnil. 6. Prvi tožnik se ne strinja z odločitvijo in v tožbi med drugim navaja, da ne obstajajo zakonske ovire za vračilo v naravi tudi glede dela nepremičnin v izmeri 1.120 m², saj jih organ v izpodbijani odločbi ni konkretizirano izkazal. V zvezi z ne izvedbo dokaza z novim izvedencem H.H. poudarja, da je organ zamolčal dejstvo, da bi manjkajoči del predujma založil prvi tožnik, ki tako ni imel možnosti, da bi novemu izvedencu postavljal vprašanja in sodeloval pri ogledu zemljišč na kraju samem. V predmetnem postopku je bil namreč napravljen elaborat parcelacije z dopolnitvami, za katerega ni bilo ustne obravnave z ogledom na kraju samem. Iz odločbe prav tako ni jasno, na kakšen način, zakaj in po katerih predpisih se je od posameznih parcel „odparceliralo“ ravno v izpodbijani odločbi navedeno število kvadratnih metrov oziroma kako je organ prišel do navedene sporne kvadrature izločenih delov denacionaliziranih zemljišč, ki jih ni možno vrniti v naravi. Ni pojasnjeno, kako širok naj bi bil priobalni pas jezera, ki ga ni mogoče vrniti v naravi niti ne, kako je izračunana vrednost nepremičnin, ki se ne vrnejo v naravi. Prepričan je namreč, da vračilo nepremičnin v naravi, to je poti in dela obale, ne bi nikakor okrnilo uporabe okoliških nepremičnin. Ni obrazloženo niti izkazano, da pot v primeru vrnitve zemljišč v naravi ne bi mogla še naprej obstajati. Isto velja za priobalni pas oziroma zemljišča ob poti. Ravno tako je zgolj abstraktno in posplošeno, vsekakor pa pomanjkljivo obrazloženo, zakaj naj bi del nepremičnin predstavljal priobalni pas jezera, ki se ga ne da vrniti v naravi, saj ni navedenih konkretnih kriterijev, koliko metrov od vode je šteti za priobalni pas in koliko metrov od vode je priobalni pas funkcionalno povezan z jezerom in ali ta režim velja za vse entitete na tem področju niti ne odgovarja na pripombe prvega tožnika, ali je na priobalnem pasu Blejskega jezera še kakšna druga fizična ali pravna oseba lastnik zemljišča, ki sodi v t.i. priobalni pas, ali le občina. Poudarja, da je občina po uveljavitvi ZDen in po vložitvi zahteve za denacionalizacijo predmetnih zemljišč njihov del prepustila fizični osebi I.I., s čimer se je položaj prvega tožnika poslabšal ter da je občina odločbe o tem, da so predmetne parcele javno dobro, izdala po uveljavitvi ZDen in po uvedbi tega denacionalizacijskega postopka. Tako sodišču predlaga, da po izvedenem dokaznem postopku (v dokaz predlaga listine in svoje zaslišanje ter zaslišanje izvedenca H.H.) tožbi ugodi, izpodbijano odločbo delno razveljavi, in sicer v točki 2 izreka v delu, ki se nanaša na dele parcel, ki se upravičencem ne vrnejo v naravi; v točkah 3, 4, 6, 7, 8, 9, in 10 izreka v celoti, v točki 5 izreka pa v delu, ki se nanaša na postavitev skrbnika za posebne primere za izročitev obveznic E. d.d. ter odloči, da se prvemu tožniku v naravi vrne celotno zemljišče parc. št. 871/1 stavbišče hotel ... v izmeri 691 m², parc. št. 872/1 vrt v izmeri 398 m², parc. št. 873/2 travnik v izmeri 156 m², parc. št. 874/2 travnik v izmeri 513 m², parc. št. 877/2 travnik v izmeri 826 m², parc. št. 874/3 stavbišče brez hleva v izmeri 170 m², parc. št. 872/3 stavbišče brez verande v izmeri 63 m², pripisane pri vlož. št. 831, vse k.o. ... in parc. št. 873/1 vrt v izmeri 438 m², pripisana pri vlož. št. 443 k.o. ..., v skupni površini 3.265 m². Podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi v 2. točki izreka v delu, ki se nanaša na dele parcel, ki se jih upravičencem ne vrne v naravi, v točkah 3, 4, 6, 7, 8, 9, in 10 izreka v celoti ter v 5. točki izreka v delu, ki se nanaša na postavitev skrbnika za posebne primere za izročitev obveznic E. d.d. ter da se zadeva v tem delu vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Druga tožnica v tožbi navaja, da odločitev organa o zavrnitvi izvedbe dokaza z novim izvedencem iz razloga na strani tretjega tožnika, čeprav je pred tem 21. 6. 2017 že izdal sklep o postavitvi novega izvedenca, pomeni takšno kršitev postopka v škodo druge tožnice, ki narekuje odpravo izpodbijane odločbe. V postopku namreč ni bilo s strani izvedenca in v zvezi z že izdanim sklepom z dne 21. 6. 2017 izdelano potrebno identifikacijsko potrdilo z izkazom in razvidom vseh sprememb na podržavljenih zemljiščih od leta 1948 do danes. Poudarja, da organ glede zemljišč, ki naj se vrnejo v naravi v last in posest v obsegu 2.145 m², pavšalno zaključuje, da niso dokazane ovire za vračilo v naravi, ki pa nedvomno obstajajo. Druga tožnica je namreč v postopku podala trditve in dokaze, da predmetnih nepremičnin v celoti ni mogoče vrniti v naravi, saj so izkazane ovire po drugem odstavku 32. člena ZDen. Nedvomno gre za urejene površine ob Blejskem jezeru iznad in izpod katerih sta speljani sprehajalni poti, ena ob magistralni cesti, druga ob obali Blejskega jezera. Predmetna zelenica namreč z vsemi sosednjimi zemljišči predstavlja zaokrožen kompleks in veduto Bleda na parkovno urejenem območju Mlina z urejenim statusom grajenega javnega dobra. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in o stvari odloči tako, da se upravičenkam predmetna zemljišča ne vrnejo v last in posest; podrejeno, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Tretji tožnik v tožbi in njeni dopolnitvi med drugim navaja, da organ pri odločanju ni upošteval stanja vseh nepremičnin, kakršno je bilo v času podržavljenja. Poudarja, da se v izpodbijani odločbi ni opredelil do ugotovitev prvega postavljenega izvedenca J.J., čeprav njegovemu izvedenskemu mnenju ni nasprotovala nobena izmed strank v postopku. Poleg tega izpodbijana odločba ne vsebuje načrta parcelacije, čeprav bi ga morala, saj je z njo odločeno o vračanju v naravi delov nepremičnin, ki po stanju zemljiškega katastra nimajo parcelnih številk. Ne strinja se tudi z odločitvijo organa v delu, da za vračilo priobalnih zemljišč v naravi obstajajo ovire. Druga tožnica je z ustanovitvijo javnega dobra na predmetnih nepremičninah kršila prepoved razpolaganja z nepremičninami in s tem posegla v njegovo pričakovano pravico, to je vrnitev lastninske pravice v naravi na predmetnih nepremičninah. Organ niti ne pove, kakšna sta bila namen in uporaba spornih zemljišč ob uveljavitvi ZDen in kakšna sta njihova namen in uporaba danes. Šele na podlagi temeljite in pravilne ugotovitve teh relevantnih okoliščin bi organ lahko napravil primerjavo ter zaključek o pravnem in dejanskem stanju spornih zemljišč v obeh časovnih obdobjih. Sodišču predlaga, da po izvedenem dokaznem postopku (predlaga listinske dokaze, svoje zaslišanje ter soočenje izvedencev J.J., G.G. in H.H.) izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek oziroma podrejeno, da ugodi njegovemu denacionalizacijskemu zahtevku glede vračila nepremičnin parc. št. 2191 in 872/2 v naravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

9. Toženka po vsebini na tožbo ni odgovorila.

10. Stranka z interesom, E.d.d., predlaga združitev zadev I U 1754/2018, I U 1775/2018 in I U 1803/2018, v katerih je izpodbijan isti upravi akt, v skupno obravnavo in odločanje.

K I. točki izreka

11. Skladno s prvim odstavkom 42. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko sodišče s sklepom združi v skupno obravnavo in odločanje več odprtih postopkov o istem predmetu, ki se vodijo pri oddelku sodišča. Ker so vse tri tožbe v postopkih, navedenih v I. točki izreka te sodne odločbe, vložene zoper isti upravni akt, je sodišče zaradi skupnega obravnavanja in odločanja zadeve združilo.

K II. točki izreka

12. Tožbe so utemeljene.

13. Med strankami je sporno, ali obstojijo ovire za vračilo predmetnih nepremičnin, podržavljenih upravičenkam po 11. členu ZDen1 kot del premoženja v sklopu podjetja K.K. ... na Bledu, in sicer parc. št. 871/1 stavbišče hotel "..." v izmeri 691 m², parc. št. 872/1 vrt v izmeri 398 m², parc. št. 873/2 travnik v izmeri 165 m², parc. št. 874/2 travnik v izmeri 513 m², parc. št. 877/2 travnik v izmeri 826 m², parc. št. 874/3 stavbišče brez hleva v izmeri 170 m², od parc. št. 872/3 stavbišče brez verande v izmeri 63 m², pripisane pri vlož. št. 831, vse k.o. ... in parc. št. 873/1 vrt v izmeri 439 m², pripisana pri vlož. št. 443 k.o. ..., v skupini površini 3.265 m². Prvi in tretji tožnik (vlagatelja zahteve za denacionalizacijo) namreč zatrjujeta, da ovire za vračilo v naravi vseh predmetnih zemljišč niso podane, druga tožnica (zavezanka za vračilo zemljišč v naravi) pa nasprotno zatrjuje, da so ovire za vračilo v naravi podane za vsa predmetna zemljišča. 14. Sodišče sodi, da je utemeljen (že) procesni ugovor, ki ga v tožbah smiselno uveljavljajo vsi trije tožniki, in sicer da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) oziroma po 242. členu ZUP/86. Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je zavezanka (druga tožnica) dolžna upravičenkam vrniti v naravi v last in posest zemljišča v skupni površini 2.145 m², ki so del podržavljenih nepremičnin, navedenih v 1. točki izreka te odločbe in ki so določene in rezervirane na GURS-u, in sicer je v navedeni točki izreka naveden obseg tam navedenih parcelnih številk v m², ki jih je zavezanka dolžna prepustiti v posest skrbnikoma za posebne primere. Organ je torej upravičenkam v naravi vrnil dele nepremičnin, ki nimajo samostojnih parcelnih številk.

15. V sklepu Ustavnega sodišča U-I-205/98 z dne 12. 11. 1998 je to obravnavalo vprašanje, ali je v denacionalizaciji mogoče vračati dele nepremičnin, ki nimajo samostojne parcelne številke. Ustavno sodišče je v navedenem sklepu navedlo, da se odmera delov nepremičnin rešuje s parcelacijo, izvedeno v okviru denacionalizacijskega postopka. Odločitev o legi in o obsegu zemljišča, ki se vrača, je namreč izključno v pristojnosti denacionalizacijskega organa (prvi odstavek 66. člena ZDen). Če je torej za izdajo odločbe o denacionalizaciji potrebno pridobiti nove katastrske podatke, ki se lahko pridobijo le v postopku parcelacije, se ta postopek opravi pod vodstvom organa, pristojnega za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo, ob strokovni pomoči geodetskega izvedenca. Parcelacija je v teh primerih poseben ugotovitveni postopek v smislu določb ZUP oziroma ZUP/86. Odločbi o denacionalizaciji pa sledi ugotovitvena odločba geodetskega organa o ugotovitvi in vpisu sprememb v zemljiški kataster.

16. Ker je Ustavno sodišče navedeno stališče sprejelo v času veljavnosti Zakona o zemljiškem katastru ter ob upoštevanju pravne ureditve vpisa sprememb, nastalih ob parcelaciji, v zemljiški kataster, v tem zakonu, to pomeni, da je od uveljavitve Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot bilo potrebno upoštevati ta zakon ter da je od uveljavitve Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) v letu 2006 treba upoštevati ureditev v tem zakonu. Tudi ta zakon predvideva izvedbo parcelacije na podlagi akta državnega organa ter določa, da mora v tem primeru elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta ter da v tem primeru soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije pa v tem primeru zahteva državni organ (četrti in šesti odstavek 48. člena ZEN). Poleg tega mora po mnenju sodišča organ v postopku denacionalizacije skrbeti, da je elaborat parcelacije izdelan tako, da zadosti zahtevam ZEN (sedmi odstavek 48. člena in 51. člen ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru ter da se v postopku za izdelavo elaborata opravi ustna obravnava z ogledom na kraju samem. Po presoji sodišča mora biti načrt parcelacije, izdelan v smislu zahtev, kot jih za skico kot sestavni del elaborata določa Pravilnik, obvezen sestavni del odločbe o denacionalizaciji, skupaj z navedbo, da je ta načrt parcelacije podlaga za vodenje postopka evidentiranja parcelacije pri geodetskem organu, katerega izvedbo zahteva denacionalizacijski organ po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.

17. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba kot obveznega sestavnega dela ne vključuje načrta parcelacije, kot je sodišče navedlo v prejšnji točki obrazložitve te sodne odločbe, da bi ga odločba o denacionalizaciji, s katero je odločeno o vračanju v naravi delov nepremičnin, ki po stanju zemljiškega katastra nimajo parcelnih številk, morala obsegati, skupaj z navedbo, da je ta načrt parcelacije podlaga za vodenje postopka evidentiranja parcelacije pri geodetskem organu, katerega izvedbo zahteva denacionalizacijski organ po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Že navedeno predstavlja razlog za odpravo izpodbijane odločbe – zaradi povezanosti odločitve – v celoti. Ob tem sodišče poudarja, da mora biti nepremičnina, ki se vrača v naravi, v izreku upravne odločbe opredeljena z rezerviranimi parcelnimi številkami na podlagi elaborata parcelacije.

18. Dalje sodišče ugotavlja, da je organ v tem postopku s sklepom št. 301-3/93-400 z dne 21. 6. 2017 zaradi izdelave identifikacijskega potrdila za sklop podržavljenih nepremičnin podjetja „ ... na Bledu", ki so predmet vračanja v tem postopku denacionalizacije (vračilo zemljišč, na katerih je stal hotelski kompleks, vse k.o. ...), odredil dokazovanje z (novim) izvedencem mag. H.H., pri čemer je podlaga za izdelavo identifikacijskega potrdila ukaz Prezidija Ljudske skupščine LRS, U št. 90 z dne 28. 4. 1948, na osnovi katerega je bilo leta 1948 nacionalizirano zasebno gospodarsko podjetje K.K., ... na Bledu, podlaga površin pa je potrdilo GURS – podatki parcel v času podržavljenja v skupni izmeri 3.265 m² (1. in 2. točka izreka); v 3. točki izreka je sklenil, naj identifikacijsko potrdilo obsega: - izkaz in razvid vseh sprememb na podržavljenih zemljiščih od leta 1948 do danes (oznaka, kultura, razred, površina) in ugotovitev, v katerih zemljiščih se danes nahajajo deli podržavljenih zemljišč (točno po površinah); - razdelitev današnjega obsega zemljišč, ki so predmet vračanja, po enotah: ugotovitev obsega priobalnega pasu ob jezeru na podržavljenih zemljiščih po odločbah določitve statusa naravnega vodnega javnega dobra, ugotovitev obsega poti ob jezeru na podržavljenih zemljiščih in ugotovitev preostalega sklopa zemljišč podržavljenega dela; - prikaz ugotovitev mora biti razviden iz opisnega dela (podlaga sprememb), tabelaričnega prikaza z enotami (oznaka, kultura, razred, površina) in grafičnega prikaza; - grafika in tabelarični prikaz mora obsegati predvidene bodoče parcele po zaključenih enotah, ki se jim določi začasne parcelne številke in njihovo površino, kar se nanaša na celoten obseg podržavljenih zemljišč, o katerih se odloča v postopku denacionalizacije, tako da je možno vračanje v vseh oblikah; - možnost izvršitve identifikacije pri GURS. Iz obrazložitve navedenega sklepa izhaja, da so stranke predlagale izvedbo dokaza z novim izvedencem ter da je organ sledil predlogu glede njegovega imenovanja in v 3. točki izreka določil, kaj mora identifikacijsko potrdilo izkazovati.

19. Stroške je s sklepom št. 301-3/93-401 z dne 21. 6. 2017 naložil v plačilo tožnikom, in sicer 1/2 drugi tožnici ter obema vlagateljema (prvemu in tretjemu tožniku) vsakemu do 1/4. Med strankami ni sporno, da tretji tožnik svojega dela naloženega zneska - stroška izvedenskega dela ni poravnal ter da organ zato tega dokaza ni izvedel, s strani prvega in drugega tožnika založeni znesek predujma pa je vrnil ter se v izpodbijani odločbi pri svoji odločitvi oprl na poročila z dopolnitvami, ki jih je izdelal izvedenec G.G., v zvezi s katerimi so imele vse stranke v postopku številne pripombe in zaradi česar je bil v postopku tudi, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, 21. 6. 2017 izdan navedeni sklep o postavitvi novega izvedenca in založitvi stroškov predujma.

20. Skladno s prvim in drugim odstavkom 189. člena ZUP oziroma 183. in 184. členom ZUP/86 se dokaz z izvedencem izvede, če uradna oseba, ki vodi postopek, oceni, da je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga. Če izvid in mnenje izvedenca nista jasna ali nista popolna ali se izvidi in mnenja izvedencev bistveno razlikujejo, če mnenje ni zadosti obrazloženo ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti ne morejo odpraviti niti s ponovnim zaslišanjem izvedencev, se po prvem odstavku 196. člena ZUP oziroma 191. člena ZUP/86 dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci (…).

21. Iz citiranih določb ZUP oziroma ZUP/86 izhaja, da odločitev o postavitvi (novega) izvedenca sprejme organ, kar je v predmetnem denacionalizacijskem postopku s sklepom št. 301-3/93-400 z dne 21. 6. 2017 tudi storil. Stranke njegovo postavitev (le) predlagajo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ tudi ni pojasnil, zakaj po nezaložitvi dela predujma s strani tretjega tožnika o tem ni obvestil prvega tožnika in druge tožnice in zakaj jima ni omogočil, da bi preostali del predujma za izvedenca založila sama, kar bi moral storiti, zato navedeno organu v tožbah upravičeno očitata. Zato sodišče tudi v tem delu izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.

22. Glede na vse povedano preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe ni mogoč; to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP oziroma po 242. členu ZUP/86 in kot taka razlog za ugoditev tožbam ter za odpravo izpodbijane odločbe po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Sodišče je zadevo na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral postopek dopolnitvi v nakazani smeri in po njegovi dopolnitvi v zadevi ponovno odločiti.

23. Ker je moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti že iz zgoraj navedenih razlogov, pogoji za meritorno odločanje v zadevi po 65. členu ZUS-1, kar prvenstveno predlagajo tožniki, niso podani ter se sodišče v nadaljevanju opredeljuje le do tistih stališč prvostopenjskega organa, do katerih se (in kolikor se) zaradi neopravljenega preizkusa materialne zakonitosti odločbe lahko in ki so v povezavi z učinkovitejšim vodenjem ponovnega postopka.

24. Skladno s 3. točko prvega odstavka 19. člena ZDen, na katero se v zvezi s svojo odločitvijo o nemožnosti vrnitve dela predmetnih nepremičnin v naravi (del poti okoli Blejskega jezera in zemljišča v priobalnem pasu – 3. točka izreka izpodbijane odločbe) sklicuje organ v njeni obrazložitvi, nepremičnine ni mogoče vrniti, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice.

25. Drugi odstavek 32. člena tega zakona, ki ga kot materialnopravno podlago za nemožnost vračila dela zemljišč (navedenih v 2. točki izreka izpodbijane odločbe) v naravi navaja zavezanka (druga tožnica), pa določa, da se podržavljena zazidana stavbna zemljišča (obstoječe gradbene parcele) ne vračajo, razen če je na njih zgrajeni trajni objekt v lasti upravičenca.

26. Ustavno sodišče je v številnih odločbah v okviru ustavnosodne presoje zakonskih določb, ki so se nanašale na denacionalizacijo, poudarilo, da je denacionalizacijskim upravičencem priznan varovan pravni položaj že od uveljavitve ZDen. Gre za pričakovano pravico, za katero je temeljno, da se morajo vsi vzdržati posegov vanjo2. Stališče, da se šteje kot poseg v pravico do denacionalizacije sprememba ureditve denacionalizacije, s katero se je položaj denacionalizacijskih upravičencev poslabšal v primerjavi z ureditvijo pred uveljavitvijo ZDen, je torej enotno.

27. V skladu z navedenim stališčem bo moral organ v ponovljenem postopku ugotoviti status obravnavanih nepremičnin ob uveljavitvi ZDen, torej konkretno za vsako posamezno zemljišče posebej ugotoviti, ali je podana ovira za njeno vrnitev v naravi, katera je ta ovira, ter jo ustrezno argumentirati.

28. Tako bo moral konkretno za posamezna predmetna zemljišča ugotoviti, ali so imela status dobrine splošnega pomena po Zakonu o vodah (ZV, Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86 in 42/89 ter Uradni list RS št. 15/91-I). Ob ugotovitvi statusa, primerljivega s statusom naravnega javnega dobra, se položaj denacionalizacijskih upravičencev z vzpostavitvijo le-tega, ki ga imajo zemljišča v priobalnem pasu ob odločanju, ni poslabšal, če je tudi tak status preprečeval vračanje v naravi, kot je določeno v 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.

29. Glede vprašanja (ne)možnosti vrnitve nepremičnin, ki predstavljajo del poti okoli Blejskega jezera, po presoji sodišča obstaja ovira za vračilo po drugem odstavku 32. člena ZDen, saj je pot objekt, ki ni v lasti upravičencev, poleg tega v naravi ni mogoče vrniti zemljišča, na katerem so dejanske ovire in zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka prvega odstavka 19. člena ZDen)3. 30. V zvezi z vprašanjem obstoja ovir za vračilo v naravi preostalih zemljišč nad potjo, kar zatrjuje druga tožnica, pa bo morala sama izkazati svoje trditve, da gre za kompleks, ki bo, če bodo predmetna zemljišča vrnjena v naravi, okrnjen.

31. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, ker glede na ugotovljeno bistveno kršitev pravil postopka dejstva in dokazi, ki jih predlagajo tožniki, za odločitev niso bili pomembni (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K III. točki izreka

32. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri se v primeru, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje; prisojeni znesek pa plača toženec. Po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik) je tako sodišče toženki naložilo povrnitev stroškov postopka vseh treh tožnikov, pri čemer je upoštevalo, da pooblaščenka prvega tožnika ni odvetnica, zato mu je v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika povrnilo stroške v višini 15,00 EUR, medtem ko sta drugo tožnico in tretjega tožnika zastopala pooblaščenca, ki sta odvetnika, zato jima je skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika odmerilo stroške v višini 285,00 EUR, povišane za 22 % DDV, saj sta oba odvetnika zavezanca za DDV.

1 11. člen ZDen določa, da če je oseba umrla pred 28. 8. 1945. leta oziroma 15. 9. 1947. leta, njeno premoženje pa je bilo podržavljeno po njeni smrti, se šteje, da je bilo podržavljeno njenim pravnim naslednikom, ne glede na koga se je glasil akt o podržavljenju, če je bilo tem pravnim naslednikom po 9. 5. 1945, leta priznano jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali mednarodno pogodbo. 2 Odločbe Ustavnega sodišča U-I-95/91, U-I-431/94, U-I-22/95, U-I-119/94, U-I-107/96, U-I-326/98, U-I-138/99. 3 Glej: sodba Vrhovnega sodišča I Up 103/2007 z dne 21. 5. 2008.