Jedro

Ker je obdolženec storil sedanje nadaljevano kaznivo dejanje prej in med prestajanjem kazni zapora po poprejšnji sodbi, je treba v skladu s I. odst. 48. čl. KZ prestano kazen všteti v sedanjo enotno kazen. Gre za kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo, ker sodišče 1. stopnje tega vštetja ni opravilo. Ta kršitev pritožbeno ni bila uveljavljena, zato se upošteva po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi zagovornice odvetnice D. Z. se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v krivdoreku pod točko 2 – 2. alinea, v opisu telesnih poškodb spremeni tako, da se izpustita besedi: “pretres možganov:”.

V ostalem se ta pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Ob ugoditvi pritožbe okrožne državne tožilke in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se kazen, določena za to kaznivo dejanje, zviša na 1 (eno) leto in 10 (deset) mesecev zapora.

Z upoštevanjem kazni 2 (dve) leti zapora, določene v preklicani pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Velenju z dne 5.1.2006, opr. št. K 277/2004, in prestane kazni 2 (dva) meseca zapora po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 11.11.2005, opr. št. I Kr 12/05, ter s to sodbo zvišane kazni 1 (eno) leto in 10 (deset) mesecev zapora, se enotna kazen zviša na 3 (tri) leta in 9 (devet) mesecev zapora.

V enotno kazen se všteje poleg pripora tudi prestana kazen 2 (dva) meseca zapora po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 11.11.2005, opr. št. I Kr 12/05.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obdolženega za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja nasilništva po II. in I. odstavku 299. člena KZ na škodo M. S., za kar je izreklo kazen eno leto in dva meseca zapora.

Preklicalo je pogojno obsodbo v pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Velenju z dne 5.1.2006, opr. št. K 277/2004, s katero je bila določena kazen dve leti zapora. Nato je z upoštevanjem obeh kazni izreklo enotno kazen tri leta zapora. Vanjo je vštelo čas, ki ga je obdolženec prebil v priporu od 9.3.2007 od 9.05 ure dalje. Izreklo je še varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholikov, ki se bo izvršil v zavodu za izvrševanje kazni in bo lahko trajal, dokler kazen ne bo prestana. Sicer je oprostilo obdolženega povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do vključno 7. točke II. odstavka 92. člena ZKP.

Zoper to sodbo sta se pravočasno pritožili okrožna državna tožilka in zagovornica.

Okrožna državna tožilka je izpodbijala odločbo o kazenski sankciji. Predlagala je njeno spremembo ter zvišanje izrečene posamezne kazni za sedaj obravnavano kaznivo dejanje na eno leto in deset mesecev zapora ter z upoštevanjem kazni, določene v preklicani pogojni obsodbi, izrek enotne kazni tri leta in devet mesecev zapora.

Zagovornica je uveljavila pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenskih sankcijah. Predlagala je znižanje kazni za to kaznivo dejanje in izrek ob preklicu pogojne obsodbe tudi nižje enotni kazni, varnostni ukrep obveznega zdravljenja pa se naj izvršuje v zdravstveni ustanovi.

Zagovornica je odgovorila na pritožbo okrožne državne tožilke in je predlagala njeno zavrnitev.

Višji državni tožilec Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Zunanji oddelek je v svojem pisnem stališču do obeh pritožb z dne 27.6.2007, št. Ktp 0-II 119/07, predlagal ugoditev pritožbi okrožne državne tožilke in spremembo odločbe o kazenski sankciji tako, kakor je predlagana v tej pritožbi; zagovorničina pritožba pa naj se zavrne kot neutemeljena.

To stališče je bilo vročeno obdolžencu in zagovornici. Slednja je nanj odgovorila in nasprotovala zvišanju obeh kazni tako, kakor je predlagal ta tožilec. Vztrajala je pa pri znižanju obeh kazni v skladu s svojim pritožbenim predlogom.

Zagovorničina pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje soglaša z zagovorničinim stališčem, da pretres možganov kot ena izmed telesnih poškodb, ki jih je oškodovani M. S. povzročil obdolženec z dejanjem z dne 7.3.2007 (točka 2 – 3. alinea krivdoreka), ni dokazan. Iz zdravniške dokumentacije izhaja, da je bila ta poškodba navedena zgolj anamnestično, saj po mnenju izvedenca sodnomedicinske stroke dr. B. Š. ni bila objektivno izkazana. Zato je tudi to poškodbo ocenil le pogojno (če je bil pretres možganov, je lahka telesna poškodba). Ne glede na dejstvo, da na tak način ni mogoče z gotovostjo ugotavljati vrste in načina telesne poškodbe, gre najmanj za dvom, ali je pretres možganov sploh bil povzročen. Zato je bilo treba v tem delu pritožbi ugoditi in spremeniti izpodbijano sodbo tako, da je ta telesna poškodba izpuščena iz krivdoreka izpodbijane sodbe. Ne glede na to spremembo v obdolženčevo korist (zmanjšala se je tako imenovana kriminalna količina sicer posameznega kaznivega dejanja z dne 7.3.2007), pa ta ni mogla vplivati na izrečeno kazen. Sprememba je malenkostna in je zato za oceno obdolženčevega nasilniškega ravnanja zoper oškodovano M. S. brez pomena.

Zaradi ugoditvi pritožbi okrožne državne tožilke je jasno, da zagovornica s pritožbo zoper izrečeno kazensko sankcijo ni mogla biti uspešna. Nasprotno: sodišče druge stopnje je ugotovilo, da sta obe kazni, tako posamezna, kakor tudi enotna, prenizki.

Za predlagano izvrševanje izrečenega varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov v zdravstvenem zavodu namesto v zavodu za izvrševanje kazni, kjer bo obdolženec prestajal s to sodbo zvišano enotno kazen, ni dejanske podlage. Tak način izvrševanja ukrepa je sicer predviden v II. odstavku 266. člena KZ, vendar meni sodišče druge stopnje, da pri obdolžencu zadostuje zdravljenje alkoholizma med prestajanjem kazni v zaporu in ne v zdravstvenem zavodu. Sledeči izpovedbi oškodovane M. S., da ni pil vsak dan, ko sta živela skupaj in glede na mnenje izvedenca psihiatra dr. J. J., ki je predvideval zdravljenje odvisnosti alkohola v zaporu za primer izreka kazni zapora, kar se je dejansko z izpodbijano sodbo tudi zgodilo, sodišče druge stopnje zato tej pritožbi v tem delu ni moglo ugoditi.

Pritožba okrožne državne tožilke je utemeljena.

Sodišče druge stopnje v celoti soglaša s pritožbenim stališčem okrožne državne tožilke, da je bila obdolžencu za obravnavano kaznivo dejanje izrečena prenizka kazen. V pritožbi je pravilno opozorila, da so bile olajševalne okoliščine očitno prevrednotene na račun zelo tehtnih obteževalnih okoliščin, ki jih je v pritožbi pravilno izpostavila. Ni dvoma, da gre za specialnega povratnika, nagnjenega do nasilja zoper to pot že drugo zunajzakonsko partnerico. Ni mogoče obiti njegove vztrajnosti, saj se je to pot fizično znašal nad oškodovano M. S. več kot štiri mesece, do aretacije kar v treh zaporednih dneh, pa čeprav je vedel, da jo je že poškodoval. Za takšno ravnanje tudi obdolženčev alkoholizem ne more biti primerno opravičilo. Zato je sodišče druge stopnje tej pritožbi v celoti ugodilo in zvišalo izrečeno posamezno kazen za to kaznivo dejanje, kakor tudi enotno kazen tako, kakor je predlagala okrožna državna tožilka.

Izpodbijano sodbo je bilo treba spremeniti tudi po uradni dolžnosti.

Iz podatkov iz kazenske evidence je razvidno, da je bil obdolženec s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22.9.2004, opr. št. I K 209/03, pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena KZ, v kateri je bila izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo dva meseca zapora s preizkusno dobo enega leta. S sodbo istega sodišča z dne 11.11.2005, opr. št. I Kr 12/05, je bila ta pogojna obsodba pravnomočno preklicana in je bila kazen dva meseca zapora tudi prestana dne 18.1.2007 (pogojni odpust dne 5.1.2007). Iz izračuna teh datumov izhaja, da je šel obdolženec prestajati to kazen dne 18.11.2007. Ker izhaja iz krivdoreka izpodbijane sodbe, da naj bi začel izvrševati to nadaljevano kaznivo dejanje novembra 2007, pa tudi med prestajanjem kazni ga je nadaljeval, ko je bil na prostem izhodu, je bilo treba v skladu s I. odstavkom 48. člena KZ upoštevati tudi to kazen, ki se mora izkazati v izrečeni enotni kazni, pri čemer se prestana kazen (v celoti ali deloma) všteje v izrečeno enotno kazen. Tega pravila sodišče prve stopnje ni upoštevalo; tudi okrožna državna tožilka ga v pritožbi ni omenila. Zato ga je moralo sodišče druge stopnje upoštevati po uradni dolžnosti. Gre za kršitev kazenskega zakona na prvi stopnji, ki je v škodo obdolžencu. Sledeč tej ugotovitvi je bila sodba sodišča prve stopnje v odločbi o enotni kazni spremenjena tako, kakor je navedeno v izreku te sodbe. Posledica te spremembe pa je, da bo obdolženec efektivno prestal enotno kazen v trajanju samo treh let in sedem mesecev zapora.

Pri odločanju o pritožbah niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Kljub popolni ugoditvi pritožbi okrožne državne tožilke je bila izpodbijana sodba glede na delno ugoditev zagovorničini pritožbi in po uradni dolžnosti spremenjena v obdolženčevo korist. Upoštevajoč doseženi pritožbeni uspeh je tako odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.