Jedro

Iz tožbe in pred tem pritožbe jasno izhaja, da se tožnik ne strinja z vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki nastopi z dnem vložitve prijave v zavarovanje, in s tem posredno z izvršilnimi naslovi – odločbami o odmeri prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. V zvezi s pritožbo tožnika zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4934-60043/2014-1 08-3231-14 z dne 16. 10. 2014 je prvostopni organ z izpodbijanim sklepom nadomestil prvotni sklep o davčni izvršbi in ugotovil, da znaša po knjigovodski evidenci davčnega organa na dan 16. 10. 2014 skupni dolg tožnika iz naslova prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in stroški davčnih izvršb 546,96 EUR, da je bil v času od 16. 10. 2014 do dneva izdaje izpodbijanega sklepa navedeni dolg delno poplačan in se zato postopek davčne izvršbe na podlagi izvršilnih naslovov, navedenih v izreku, nadaljuje za še preostali dolg v skupnem znesku 553,91 EUR in opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnik na računu pri banke A. d.d. 2. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-29-129/2015-2 z dne 23. 3. 2015 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in v svojih razlogih pritrdilo izpodbijani odločitvi in razlogom prve stopnje. Sklep je skladen z določbami 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in določbami Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) o davčni izvršbi in temelji na izvršilnih naslovih, ki so navedeni v izreku. Na odločitev pa tudi ne morejo vplivati navedbe tožnika, da mu ob sklenitvi prostovoljnega zavarovanja ni bil pojasnjen začetek zavarovanja, da položnic ni prejel in da je zato menil, da pogodba ni zaživela ter da verjame, da se mu obdobje, ko ni plačeval prispevkov, ni štelo v pokojninsko dobo. Kljub temu pritožbeni organ pojasni, da so pogoji za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obračunavanje in plačevanje prispevkov zakonsko določeni. Začetek pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri prostovoljni vključitvi v zavarovanje nastopi z dnem vložitve prijave in traja do takrat, ko zavezanec vloži odjavo zavarovanja, kar pomeni, da mora zavezanec plačevati prispevke za vse obdobje, ko je vključen v obvezno zavarovanje. Gre za obveznost, ki nastane na podlagi zakona, izvršilne naslove pa predstavljajo odločbe, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa in ki jih v skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati. V zvezi s tožnikovimi navedbami o njegovem finančnem in zdravstvenem stanju pritožbeni organ pojasni še, da slabo finančno in zdravstveno stanje samo po sebi ne preprečuje davčne izvršbe. Sklep izvršuje banke A. d.d., ki je pri izvrševanju sklepa vezana na določbe ZDavP-2 o sredstvih, ki so izvzeta iz davčne izvršbe in o omejitvah izvršbe na denarna sredstva.

3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep odpravi. V tožbi opisuje okoliščine prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki narekujejo takojšnjo prekinitev pogodbe. Tožnik pa tudi ni izvedel delnega plačila dolga z dne 28. 11. 2014, ki ga v izpodbijanem sklepu navaja davčni organ.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Izpodbijani sklep je tudi po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi odločitev utemelji organ prve stopnje, in z razlogi, s katerimi pritožbeni organ utemelji zavrnitev pritožbenih ugovorov. Zato se nanje sklicuje in jih skladno s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja.

7. Iz tožbe in pred tem pritožbe povsem jasno sledi, da se tožnik ne strinja z vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki nastopi z dnem vložitve prijave v zavarovanje in s tem posredno z izvršilnimi naslovi – odločbami o odmeri prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi. Pravna sredstva zoper odmerne odločbe se namreč skladno z zakonom in pravnim poukom izvršilnih naslovov, ki se nahajajo v predloženih upravnih spisih, uveljavljajo v samostojnem postopku. Upoštevanje delnega plačila z dne 28. 11. 2014 pa je tožniku v korist, saj znižuje višino davčnega dolga, ki je predmet prisilne izterjave.

8. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na seji.