Jedro

Zagovornik ni upravičen do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo, s katero mu je bila izrečena disciplinska kazen, ne med kazenskim postopkom, v katerem je bila ta izrečena, pa tudi ne po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Lahko pa uveljavlja nezakonitost disciplinskega kaznovanja v okviru morebitne zahteve za varstvo zakonitosti, vložene v korist obsojenca zaradi kršitev pravic obrambe.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

A. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je v teku kazenski postopek zoper obtoženega T. V., ki ga zagovarja odvetnik A. A. iz Odvetniške družbe A., d.o.o., iz Nove Gorice, zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem in prvem odstavku 240. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena in prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Na glavni obravnavi dne 13. 6. 2013 je odvetnik A. A. po oceni sodišča žalil predsednika senata, zato je sodišče odvetnika v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kaznovalo z denarno kaznijo 1.500,00 EUR. Pritožbi kaznovanega odvetnika je Višje sodišče v Kopru deloma ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je denarno kazen znižalo na 850,00 EUR.

2. Odvetnik A. A. je po pravnomočnosti sklepa o disciplinskem kaznovanju pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije vložil predlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ker ocenjuje, da je bil neupravičeno kaznovan, saj ni žalil sodišča, temveč le izvrševal ustavno in konvencijsko zagotovljeno pravico do obrambe za svojega klienta v skladu s svobodo izražanja. Prepričan je tudi, da ni zlorabil nikakršne procesne pravice, za pripombo, da sodišče oziroma predsednik senata ne posluša zagovora obtoženega pa je imel upravičene razloge, ki jih je pojasnil v pritožbi zoper sklep o kaznovanju sodišča prve stopnje.

3. Vrhovni državni tožilec svetnik je na pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti odgovoril, da ni pogojev za vložitev zahteve. Navedel je, da je na podlagi 420. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti po pravnomočno končanem kazenskem postopku, kar velja tudi za odločbe, s katerimi ni bil končan kazenski postopek, pa jih je mogoče z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati v skladu s pogoji, ki jih določa prvi odstavek 420. člena ZKP. Državni tožilec nadalje ugotavlja, da kazenski postopek, v okviru katerega je prišlo do disciplinskega kaznovanja odvetnika, še ni pravnomočno končan in zato predpostavke za vložitev zahteve niso izpolnjene.

4. Odvetnik A. A. je zoper pravnomočni sklep o disciplinskem kaznovanju vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in druge kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe, to je iz razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, ter kršitve ustavnih pravic, in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep pritožbenega sodišča v celoti razveljavi in postopek zoper njega ustavi, oziroma da razveljavi oba sklepa in zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje, in odloči, da se mu povrnejo vsi stroški postopka.

B.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, katerega namen je odpraviti kršitve zakona, ki so bile storjene s pravnomočno sodno odločbo ali sodnim postopkom, ki je tekel pred to pravnomočno sodno odločbo, ter zagotoviti enotno uporabo zakona. Obsojenec ali njegov zagovornik sme vložiti zahtevo zoper pravnomočno sodno odločbo v naslednjih primerih: 1) zaradi kršitve kazenskega zakona; 2) zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP; 3) zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe. Državni tožilec sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi vsake kršitve zakona. Iz navedenega sledi, da sme obsojenec ali njegov zagovornik v skladu s pogoji, ki jih določa 420. člen ZKP, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper vsako odločbo, ki posega v pravice ali pravne interese obsojenca, ne more jo pa zagovornik vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo, ki posega izključno v njegove pravice ali interes. Takšna odločba pa je tudi sklep, s katerim je zagovorniku izrečena disciplinska kazen. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da zagovornik ni upravičen do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo, s katero mu je bila izrečena disciplinska kazen, ne med kazenskim postopkom, v katerem je bila ta izrečena, pa tudi ne po pravnomočno končanem kazenskem postopku.

6. To pa ne pomeni, da je apriori izključeno uveljavljanje nezakonitosti disciplinske kazni, izrečene zagovorniku v teku kazenskega postopka. Zagovornik lahko uveljavlja nezakonitost disciplinskega kaznovanja, vendar ne s samostojno zahtevo pač pa v okviru morebitne zahteve za varstvo zakonitosti, vložene v korist obsojenca zaradi kršitev pravic obrambe.

7. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče ugotovilo, da zahteva odvetnika A. A. ni dovoljena in jo je zato v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.