Up-472/03 - 5

5. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 104/02 z dne 6. 5. 2003 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 840/2000 z dne 17. 1. 2001 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. II Pd 715/97 z dne 16. 3. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnice za razveljavitev odločbe toženca oziroma delodajalca z dne 14. 10. 1997 in 17. 11. 1997 o razporeditvi pritožnice k drugemu delodajalcu in prenehanju delovnega razmerja pri tožencu.

Ugotovilo je, da je pri tožencu prišlo do ukinitve dejavnosti čiščenja v celoti in da je zato pritožničino delovno mesto postalo nepotrebno. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo, Vrhovno sodišče pa njeno revizijo.

Pritožnica, nezadovoljna z odločitvijo sodišč, vlaga ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave. Meni, da sta predvsem Višje delovno in socialno sodišče ter Vrhovno sodišče kršili 22. člen Ustave, ker nista upoštevali, čeprav jih je pritožnica na to opozorila, da je Višje delovno in socialno sodišče v podobni zadevi št. II Pd 707/97 odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ker to ni ugotovilo, da tožnica ni bila razporejena na delovno mesto, ki je bilo ukinjeno. Zatrjuje, da bi moralo Višje delovno in socialno sodišče tudi v njeni zadevi slediti sodni praksi, ki je bila izdana pred uveljavitvijo izpodbijanih sodb in s katero je nakazalo smer, kako je potrebno reševati individualne delovne spore, ki se nanašajo na prevzeme delavcev. Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb.

B.

Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben pritožničin očitek, da odločitvi Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Vrhovnega sodišča odstopata od siceršnje sodne prakse v podobnih primerih. Vendar je kršitev omenjene ustavne pravice podana le, če sta izpolnjena dva pogoja: da obstaja enotna in ustaljena sodna praksa in da izpodbijana odločitev od te prakse brez razumne obrazložitve odstopa. Enotno in ustaljeno sodno prakso pa ustvarjajo sodišča na podlagi pravnomočnih odločb. Ob tem velja pritožnici pojasniti, da s sklicevanjem na odločbo višjega sodišča ne more utemeljiti očitka o odstopu od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča. Pritožnica se namreč sklicuje na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je bil sprejet v drugem delovnem sporu in naj bi bil vsebinsko podoben njenemu.

Vendar na njegovi podlagi spor ni bil pravnomočno končan, saj je višje sodišče odločbo nižjega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Glede na to, da se pritožnica sklicuje zgolj na mnenje oziroma napotilo pritožbenega sodišča, sprejeto v nepravnomočno končanem postopku, in pri tem zmotno meni, da tovrstno stališče pomeni že ustaljeno sodno prakso, je očitno, da ne gre za zatrjevano kršitev ustavne pravice. S temi navedbami tudi ne more utemeljiti kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan