Jedro

Revizija ni dovoljena zoper sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki izbrisane družbe in zoper sklep sodišča prve stopnje o popravi sodbe, ker postopek z izpodbijanima sklepoma ni pravnomočno končan.

Izrek

Revizija proti pravnomočni odločitvi o nadaljevanju pravdnega postopka s pravnimi nasledniki izbrisane družbe C. d.o.o., sedanjimi toženci in sklepu o popravi sodbe sodišča prve stopnje se zavrže, v ostalem delu pa zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka C. d.o.o. na podlagi pogodbe o strokovnem in poslovnem sodelovanju z dne 2. 8. 1991 dolžna tožniku plačati znesek 2.188.680 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 1994 dalje ter 289.330 SIT pravdnih stroškov. Zahtevek po nasprotni tožbi na ugotovitev, da je pogodbeno razmerje med pravdnima strankama dne 1. 11. 1991 ugasnilo, je zavrnilo. Odločilo je tudi, da je bil pravdni postopek, ki se vodi pod opr. št. P 342/95 od dne 19. 3. 2002 zaradi izbrisa družbe C. d.o.o. iz sodnega registra prekinjen in da se nadaljuje s pravnimi nasledniki izbrisane družbe - sedanjimi toženci. Zoper ta sklep so se toženci pritožili, pritožbeno sodišče je njihovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zavrnilo je tudi toženkino pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in le-to potrdilo.

Sodbo in sklep pritožbenega sodišča prvi toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Navaja, da nižji sodišči nista upoštevali ugovora zastaranja. Vloga tožnika z dne 18. 2. 2003 ni predlog za subjektivno spremembo tožbe, saj v njej tožnik s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča z dne 4. 11. 2002, št. 4672 zgolj navaja, da je nastopil zakoniti razlog za zakonito subrogacijo, ki jo tudi uveljavlja. Glede sklepa o popravi sodbe prvostopenjskega sodišča pa revident opozarja, da gre vsebinsko za izdajo dopolnilne sodbe. Predlog za njeno izdajo se lahko poda le v roku 15 dni od prejema sodbe, zato je bil predlog za popravo s strani tožnika vložen prepozno.

Revizija je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenem delu revizije: Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP je revizija dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. V konkretnem primeru je revizija vložena zoper sklep, s katerim je bilo pravnomočno odločeno o nadaljevanju postopka s pravnimi nasledniki izbrisane družbe C. d.o.o. - sedanjimi toženci, in zoper sklep sodišča prve stopnje o popravi sodbe. Ker postopek z izpodbijanima sklepoma ni bil pravnomočno končan, v tem delu revizija ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče v tem delu, na podlagi določbe 377. člena v zvezi drugim odstavkom 374. člena ZPP, zavrglo.

O neutemeljenem delu revizije: Tožena stranka v pritožbi navedb glede zastaranja tožnikove terjatve ni podala. Zato se pritožbeno sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Po drugem odstavku 350. člena ZPP pritožbeno sodišče preizkuša izpodbijano sodbo v mejah tistih razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazi le na določene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pravilno uporabo materialnega prava. Tako je ravnalo tudi v tej zadevi. Z revizijo se izpodbija drugostopenjska sodba. Zato v njej ni mogoče uveljavljati okoliščin izven meja pritožbenega preizkusa. Uveljavljanje zastaranja tožnikove terjatve, ki ni bilo uveljavljano v pritožbi, pomeni t.i. preskakovanje pravnih in je zato neupoštevno.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo v dovoljenem delu na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.