Jedro

Iz tretjega odstavka 9. člena ZEN kot tudi prvega odstavka 15. člena ZEN izhaja, da se pri uskladitvi podatkov zemljiškega katastra preverjajo zadnje vpisani podatki oziroma ujemanje zadnje vpisanih podatkov s podatki, ki izhajajo iz zbirke listin. V nasprotnem primeru bi ob potencialni spremembi podatkov na tej podlagi lahko prišlo do posega v dokončno oziroma pravnomočno urejena razmerja v zemljiškem katastru med lastniki oziroma uporabniki zemljišč oziroma stavb. Za dopustnost takega posega pa je treba, ob zagotovitvi materialnopravnih in procesnih garancij vseh udeležencev, izpeljati postopek po ZEN, ga zaključiti z izdajo ustrezne odločbe in po dokončnosti oziroma pravnomočnosti take odločbe opravljene spremembe tudi evidentirati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zahtevo tožnika za uskladitev podatkov zemljiškega katastra za parc. št. 706/3, 709/3 in 720/1, k.o. ..., zavrnil in še odločil, da ni stroškov postopka. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil zahtevo na podlagi 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). Namen te določbe je uskladitev podatkov zemljiškega katastra z evidencami in listinami, ki so bile podlaga za vpis. Odpravo takih nepravilnosti mora organ opreti na tiste podatke, ki so bili predmet evidentiranja, vpisovanja, prenašanja, prerisanja, ipd. in je pri tem prišlo do napake. Za spremembo stanja po 9. členu ZEN organ ne primerja stanja na terenu s stanjem iz zemljiškega katastra, temveč primerja podatke iz listin, ki so bili podlaga za vpis. Glede na 15. člen ZEN pa lahko za ugotavljanje pomotnega vpisa služi zgolj ''najmlajša'' od listin v zbirki listin, ki je povzročila vpis oziroma spremembo podatka v katastru, ne pa tudi listine starejšega datuma. V obravnavanem primeru se za parc. št. 706/3, 709/3 in 720/1, k.o. ..., zadnje listine nahajajo v IDPOS 311 ter v IDPOS 6102. V postopku pod IDPOS 311 je bil na podlagi takrat veljavnega Zakona o zemljiškem katastru (v nadaljevanju ZZKat) izveden mejni ugotovitveni postopek za ugotovitev in zamejničenje obstoječih posestnih meja med takratnimi parcelami 720/1, 709/3, 706/3 in sosednjimi parcelami 169/53, 723/3, 684/3, k.o. ... V tem postopku se je s soglasjem lastnikov nesporno ugotovil in s trajnimi mejnimi znamenji zamejničil potek posestnih meja, izdani sta bili dve odločbi. Po prvi odločbi se je izvedla parcelacija in sprememba vrste rabe parc. št. 706/3 in 720/1 tako, da so nastale nove parc. št. 706/3, 720/1 in 720/5. Iz druge odločbe pa je razvidno, da se je tudi izvedla parcelacija oziroma sprememba vrste rabe na takratnih parcelah 709/3 in *143 tako, da so nastale nove parcele 709/3 in 709/5, parcela *143 pa se je uničila in združila s parc. št. 709/5. V zbirki listin se nahaja tudi kopija katastrskega načrta v merilu 1:2880 z dne 16. 1. 1987, iz katere je razvidna medsebojna lega parcel. V postopku IDPOS 6102 pa je bila podana zahteva za izvedbo postopka spremembe vrste rabe na parc. št. 709/5. V tem postopku je bila na podlagi takrat veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE) izdana odločba z dne 21. 1. 2008. Med listinami je tudi prikaz sprememb z dne 2. 8. 2007, iz katerega je razvidna sprememba zarisa stanovanjske stavbe na parc. št. 709/5 in posledično sprememba zarisa dela meje med parc. št. 709/5 in 706/3. Glede navedenega se je v grafičnem delu katastra spremenil zaris poteka dela meje med 709/5 in 706/3, v atributnem (opisnem) delu pa se je na podlagi odločbe z dne 21. 1. 2008 evidentirala stanovanjska stavba in dvorišče, meja pa se v opisnem delu ni spremenila. Po ZZKat, na podlagi katerega se je vodil mejni ugotovitveni postopek (IDPOS 311), se je s podpisom mejnega ugotovitvenega zapisnika postopek končal. Tudi odločbe o parcelaciji, ki so bile izdane v skladu s takrat veljavnim ZZKat, so bile zakonita podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Morebitnih nepravilnosti, ki so se dogodile v postopku, ni mogoče uveljavljati na podlagi 9. člena ZEN, po tem členu pa organ tudi ne sme presojati, ali so bili elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili podatki evidentirani v katastru, izdelani napačno. Tudi priložene listine k zahtevi (lokacijsko dovoljenje za stanovanjski objekt za A.A., idr.) ne vplivajo na odločitev, ker so za odločanje na tej podlagi pomembne le listine, ki jih določa zakon (ZZKat, ZENDMPE, ZEN). Organ je še pojasnil, da s postopkom pod IDPOS 311 ni posegel v podatke z.k. vložkov v k.o. ..., ki so v pristojnosti zemljiške knjige. Iz sklepa Dn. št. 984/87 z dne 4. 6. 1987, Temeljnega sodišča v Kranju, Enota v Škofji Loki, je razvidno, da se je v vl. št. 470 k.o. ..., odredilo, da se na podlagi pravnomočne odločbe organa z dne 28. 4. 1987 poočiti sprememba vrste rabe parcele 706/3 iz travnika v dvorišče v izmeri 767 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 98 m2 ter delitev parc. št. 720/1 v parc. št. 720/1 travnik v izmeri 361 m2 in parc. št. 720/5 travnik v izmeri 738 m2. Iz sklepa Dn. št. 985/87 z dne 4. 6. 1987, istega sodišča pa je razvidno, da se je v vl. št. 310 k.o. ..., odredilo, da se na podlagi pravnomočne odločbe organa z dne 28. 4. 1987, poočiti delitev parcele 709/3 v parc. št. 709/3 travnik v izmeri 750 m2 in v parc. št. 709/5 dvorišče v izmeri 300 m2 in stanovanjska stavba v izmeri 78 m2 ter da se parcela *143 briše, ker se je združila s parc. št. 709/5. Iz povzetega torej ne izhaja, da se je hiša iz z.k. vložka 310, stoječa na parc. št. 709/3, znašla na parc. št. 706/3. Iz priloženih listin še izhaja, da so bile parcele pred parcelacijo vpisane v istem vložku kot po parcelaciji, zato so bili podatki med katastrom in zemljiško knjigo usklajeni.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil in potrdil odločbo prvostopnega organa. V obrazložitvi je še v zvezi s tožnikovo navedbo o parc. št. 691/2, ki da naj bi predstavljala del tožnikove parc. št. 706/3, pojasnil, kot je bilo tožniku pojasnjeno že z dopisom z dne 20. 12. 2013, da je bil v 1984 izveden prenos posestne meje v naravo pod IDPOS 282 na zahtevo A.A. V naravi se je določil potek posestne meje med takratnimi parcelami 691/2, 684/3, 706/3, 681/3. Lastniki so se s tako določeno posestno mejo strinjali, kar so potrdili s podpisom zapisnika in na tej podlagi se je s trajnimi mejnimi znamenji izvršilo zamejničenje. O zamejničenju je bila izdelana tudi skica, ki je bila dana na vpogled vsem lastnikom. Poleg prenosa posestnih mej v naravo je bilo pod IDPOS 282 v zadevi parcelacije zemljišč in izvedbe ustreznih sprememb v katastrskem operatu izdana odločba z dne 11. 7. 1984. Na tej podlagi se je spremenila površina in vrsta rabe parcel 684/3 in 691/2. Parcela 691/2 ni bila ukinjena in nikoli ni postala del parc. št. 706/3, temveč se je spremenila površina parcel 691/2 in 684/3. 3. Tožnik je v tožbi uvodoma navedel, da obstajata v zadevi dva elaborata: IDPOS 282 in IDPOS 311. Tožnik trdi, da je do napak prišlo zavestno in ne po pomoti. Oče tožnika je leta 1940 kupil parcelo 709/3, da bi si na njej zgradil hišo. Njegova hiša je bila vrisana v kataster in vpisana v zemljiško knjigo. Po gradnji hiše 1966 je dokupil parcelo na severu s št. 720/1 in leta 1969 še parcelo št. 706/3. Leta 1979 je soseda A.A. zaprosila za lokacijsko in za gradbeno dovoljenje za gradnjo na svojih parc. št. 684/3 in 691/2 in ga dobila. Takrat je bilo že jasno, da bo prostor med hišo B.B. in A.A. na podlagi prostorskega načrta občine postal zazidljiv pod pogojem, da predstavlja samostojno parcelo, ki je bila s s številko bivše parc. št. 691/2 zarisana v parc. št. 706/3 kot last A.A. Vse B.B.-jeve parcele je bilo zato treba ''potisniti'' na sever, zaradi razlike v površini pa mu ''dodati'' manjkajočo površino na severu kot novo parc. št. 720/5 v lasti C.C. Izmere tožnikove posesti so tako ostale nespremenjene, le hiša je zdrsnila bolj na jug oziroma so parcele zdrsnile na sever. Leta 1984 je A.A. zahtevala geodetsko izmero svojih zemljišč, kar je bilo narejeno korektno, izmerjeno, zamejničeno in podpisano, kar izhaja iz IDPOS 282, vendar pa se je v nepodpisani skici izmere na tožnikovi parc. št. 706/3 pojavila z rdečo zapisana številka 619/2. Leta 1987 je za geodetsko izmero zaprosil tožnik (IDPOS 311). Meje so bile izmerjene in zamejničene povsem korektno, izris v pisarni pa nima več nobene zveze z resničnostjo in ne z dejanskimi in pravnimi podlagami. Na tej skici je namesto parc. št. 706/3 vpisana parc. št. 691/2, sicer še vedno kot njegova last, kasneje pa se meja na severu iz vzporednice spremeni v poševnico, kot lastnico pa vpiše A.A. Parc. št. 691/2 (združena s parc. št. 684/3) je pisarniški konstrukt, kar je razvidno iz priloženih dokumentov. V nadaljevanju je tožnik povzel še ugotovitve izvedencev in navedel, da je z delitvijo parcele 691 nastala parc. št. 691/2. Ker je bila sosednja parcela 684/3 enake kulture, jih je geodet po pravilu združil v eno parcelo. S tem se je parc. št. 684/3 iz prejšnje površine 725 m2 povečala na sedanjo površino v izmeri 1429 m2. To je dokumentirano v IDPOS 282. Na skici izmere je prečrtana parc. št. 691/2 in vpisana le 684/3, severna meje parc. št. 684/3 pa je meja, ki je podpisana med tožnikom in A.A. Na parc. št. 706/3 je pravilno vpisano lastništvo, poleg pravilne parcele pa še parc. št. 691/2, kar je nesmisel – dve parcelni številki na eni parcelni številki, poleg tega je ponovno uporabljena številka, ki je bila z združitvijo ukinjena. Katastrska kopija IDPOS 282 ima prečrtano črto, kjer sta se združili parc. št. 684/3 in 691/2. Zgrešeno pa je ponovno narisana parc. št. 691/2, kjer ni nikoli bila, celo s črno črto, ker ni bila zamejničena, izmerjena in podpisana. Njena površina ni izmerjena, ker zanjo ni podatkov. Tudi tožnikove parcele so zmanjšane za 104 m2 in 64 m2 po izmeri iz leta 1986, čeprav je že bila prišteta izmišljena parc. št. 720/5, ki je nastala v nasprotju s 31. členom Pravilnika o ugotavljanju in zamejničenju posestnih meja na zemljišču C.C. Podrobneje še povzame druge ugotovitve o nepravilnostih, ki jih je ugotovil izvedenec mag. Č.Č. Zaključek je bil, da je meja med parc. št. 706/3 in 684/3 (z zadnjo je združena parc. št. 691/2) pomaknjena globoko v parc. št. 706/3, posledično so proti severu pomaknjene tudi vse naslednje meje tako, da je tožnikova hiša, ki že od vsega začetka stoji na parc. št. 709/3, sedaj za več kot polovico premaknjena v parc. št. 706/3. Vse meje ves čas potekajo vzporedno in skoraj pravokotno na cesto in v isto smer preko ceste, novozarisani fiktivni meji med parc. št. 706/3 in fiktivno parc. št. 691/2 in parc. št. 709/3 in 720/1 pa potekala poševno in v neskladju z ostalimi mejami na tem področju.

4. Tožnik je še navedel, da je organ kršil tudi ZZKat. Meja med parc. št. 691/2 in 706/3 ni zamejničena s trajnimi znamenji, kot bi morala biti po 12. členu ZZKat, pa tudi odmerjena ni bila. Skica izmere, zapisnik in merski podatki v IDPOS 282 niso nastali v sodelovanju z lastniki, temveč v pisarni, kar je v nasprotju s 13. členom ZZKat. Prav tako je bil postopek v nasprotju s 14. členom ZZKat, saj mejne točke novonastale parcele niso bile na terenu odmerjene, označene in popisane, zato odločba nima podlage za evidentiranje posestnih meja in parcel v katastru in zemljiški knjigi, kar je povzročila odločba v IDPOS 282. Nedvomno gre torej za napako zaradi prepisa ali prerisa, kar je podvrženo postopku iz 9. člena ZEN. Dejstvo je, da sta odločbi z dne 2. 4. 1987 pravnomočni. Napačen pa je prepis in preris teh odločb v kataster. Pri IDPOS 311 je šlo za mejni ugotovitveni postopek med parc. št. 706/3, 709/3 in 720/1, ki so vse last tožnika, s sosednjimi parcelami med drugim parc. št. 684/3. V postopku je bila izdelana skica, ki je bila dana vseh lastnikom na vpogled. Pripomb ni bilo. Vprašanje pa je, za katero skico je šlo. Je šlo za skico, ki je obravnavala parcele, ki so bile predmet postopka, ali za skico z vrisanimi črtami znotraj kompleksa tožnikovih parcel, ki niso bile predmet postopka. Skica tako ne more imeti ne dejanskih in ne pravnih posledic. Naknadno so v okviru kompleksa tožnikovih parcel potegnjene črte brez merskih podatkov in brez obveznih trajnih znamenj. Vris teh črt je bil izveden brez predhodnega mejnega ugotovitvenega postopka. Pri tem ni pomembno, da sta odločbi pravnomočni, ker ne obsegata vrisov omenjenih črt brez merskih podatkov in brez obveznih trajnih znamenj v operat, prav tako v teh odločbah ni podlage za nastanek in vris nove parc. št. 691/2 v operat znotraj kompleksa tožnikovih parcel. V celotnem IDPOS 311 parc. št. 691/2 ni omenjena in ni bila predmet postopka, kot tudi niso bile predmet postopka ostale razmejitve, združitve in razdružitve znotraj kompleksa tožnikovih parcel. Skice, ki se nahaja v IDPOS 311, ne bi podpisal nihče od navzočih, ker se jih notranja razmejitev tožnikovih parcel ne tiče, predvsem pa, ker je neresnična in v nasprotju z naročilom mejnega ugotovitvenega postopka. Da gre za pisarniški konstrukt, pa priča tudi dejstvo, da je v skici parc. št. 691/2 vrisana v (približku) pravokotne oblike, v operatu pa v trikotni obliki. Zato so meje tožnikovih parcel sedaj vrisane poševno in zamaknjene za 20 metrov (IDPOS 6007). Sicer pa tudi iz sklepov sodišča ne izhaja vpis sporne parc. št. 691/2. Ni tudi jasno, kako se je hiša na parc. št. 709/3, vl. št. 310, znašla na parc. št. 706/3, vl. št. 470, k.o. ... Organ je tudi napačno interpretiral 9. člen ZEN. Vpisi, ki so predmet preverjanj, so lahko nastali tudi na podlagi predhodnih vpisanih podatkov in listin v zbirki listin katastra ter dodatnih dokazil strank. Zakonodajalec ni omejil tega preverjanja le na ''najmlajšo'' listino, kar bi bil čisti nonsens. Tudi ta listina bi lahko bila zmota ali ponaredek. Glede morebitnega elaborata iz petega odstavka 9. člena ZEN pa je tožnik še navedel, da ni potreben, ker obstajata že dva povsem pravilna elaborata: IDPOS 282 in IDPOS 311. Tožnik je zahteval, da organ po 9. členu ZEN popravi zadnje izvedeni vpis v kataster, izveden na podlagi IDPOS 311. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, prvostopno odločbo v zvezi z drugostopno odločbo odpravi, odloči, da je organ dolžan v zemljiškokatastrskem operatu vzpostaviti oziroma evidentirati mejo med parc. št. 706/3 in 684/3 tako, kot je podpisana in zamejničena, parcele tožnika vrisati oziroma evidentirati v kataster tako, kot so bile vrisane oziroma evidentirane, podpisane in zamejničene poprej z vzporednimi mejami in mejami, ki so podaljški mej parcel na drugi strani ceste in potoka ter iz katerih so nastale, parc. št. 706/3 vrisati oziroma evidentirati njeno mejo kot parcelo, ki meji z parc. št. 684/3, parc. št. 691/2 pa umestiti tja, kjer je bila prej in kakor je bila združena s parc. št. 684/3, in povrniti tožniku vse stroške, vse v 15 dneh pod izvršbo.

5. Toženka je v zadevi poslala upravne spise, na tožbo vsebinsko ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Sodišče sodi, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, zanj pa je organ navedel utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še navaja:

8. V 9. členu ZEN je urejen postopek uskladitve podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb. Po tej določbi lahko geodetska uprava podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe. Za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek). Pravni interes iz prejšnjega odstavka je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (drugi odstavek). Geodetska uprava preizkusi, ali se zadnje vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preskusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno (tretji odstavek). Vpis podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, se lahko spremeni samo na podlagi takega elaborata (četrti odstavek). Če podatki, ki so vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ne izkazujejo resničnega stanja in ne omogočajo spremembe vpisa podatkov na zahtevo strank, lahko geodetska uprava na lastne stroške poskrbi, da se izdela elaborat, kadar se spremembe podatkov vpisujejo samo na njegovi podlagi, in po uradni dolžnosti izvede postopek uskladitve podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb (peti odstavek). Člen 15 ZEN pa določa, da je zemljiški kataster sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb (prvi odstavek).

9. Uvodoma se sodišče opredeljuje do tožbenega ugovora, da je stališče organa, da je treba primerjati podatke zemljiškega katastra z ''najmlajšimi'' podatki, ki izhajajo iz zbirke listin zemljiškega katastra, ki so bile podlaga za vpis, napačno, saj se lahko napake dogodijo že prej. Stališču tožnika sodišče ne pritrjuje. Že iz citiranega tretjega odstavka 9. člena ZEN, kot tudi prvega odstavka 15. člena ZEN izhaja, da se preverjajo zadnje vpisani podatki oziroma ujemanje zadnje vpisanih podatkov s podatki, ki izhajajo iz zbirke listin. V nasprotnem primeru bi ob potencialni spremembi podatkov na tej podlagi lahko prišlo do posega v dokončno oziroma pravnomočno urejena razmerja v zemljiškem katastru med lastniki oziroma uporabniki zemljišč oziroma stavb. Za dopustnost takega posega pa je treba, ob zagotovitvi materialnopravnih in procesnih garancij vseh udeležencev, izpeljati postopek po sedaj veljavnem ZEN, ga zaključiti z izdajo ustrezne odločbe in po dokončnosti oziroma pravnomočnosti take odločbe opravljene spremembe tudi evidentirati.

10. Kot je razvidno iz podatkov izpodbijane odločbe, je tožnik vložil zahtevo za uskladitev podatkov po zgoraj citirani določbi 9. člena ZEN, ker se je po združitvi s parc. št. 684/3 in posledično njeno ukinitvijo, parc. št. 691/2 (last A.A.) ponovno ''pojavila'' na njegovi parc. št. 706/3, zaradi česar je prišlo do pomika meja njegovih parcel proti severu, pomika lege njegove hiše iz parc. št. 709/3 na parc. št. 706/3 in še do nastanka nove parc. št. 720/5, last C.C., kar vse se je zgodilo zaradi napačnega prepisa oziroma prerisa v mapni kopiji v prej izvedenih katastrskih postopkih.

11. Med strankama ni sporno, da so zadnje vpisani podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra za parcele št. 706/3, 709/3 in 720/1, ki so vse last tožnika, podatki, ki izhajajo iz izvedenega mejnega ugotovitvenega postopka (IDPOS 311) in podatki, ki izhajajo iz izvedenega postopka spremembe vrste rabe za parc. št. 709/5 (IDPOS 6102). V postopku pod IDPOS 311 je bil na podlagi takrat veljavnega ZZKat izveden mejni ugotovitveni postopek med parcelami 706/3, 709/3 in 720/1 ter 691/2, vse k.o. ..., izdelan zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, ki so se ga udeležili vsi lastniki, ki so svoje strinjanje z ugotovitvami postopka izrazili s podpisom, izdelani sta bili skica izmere v približnem merilu 1:1000 in kopija katastrskega načrta v merilu 1:2880, izdani dve odločbi z dne 28. 4. 1987 (z eno odločbo se je stavbišče s parc. št. *143 združilo s parc. št. 709/3 in posledično ukinilo, parc. št. 709/3 pa se je razdelila v 709/3 in 709/5, ugotovila pa se je tudi sprememba vrste rabe, z drugo odločbo pa se je spremenila vrsta rabe za parc. št. 706/3, parc. št. 720/1 pa se je razdelila v 720/1 in 720/5), spremembe po obeh odločbah pa so bile vpisane v zemljiško knjigo, pri čemer drži, da iz zemljiškoknjižnih sklepov ne izhaja, da se je v navedenem postopku obravnavala parc. št. 691/2, k.o. ... Zemljiškoknjižni sklepi, s katerimi je bil odrejen vpis po obeh katastrskih odločbah z dne 28. 4. 1987, so namreč vsebovali le odredbo o vpisu sprememb glede parc. št. 709/3, *143, 706/3 in 720/1, torej sprememb, o katerih je bilo treba odločiti z upravno odločbo in ki so se nato vpisale (še) v zemljiško knjigo. O poteku meje (kot je tožniku pojasnil že prvostopni in tudi drugostopni organ) pa po ZZKat ni bila izdana nobena odločba, temveč je bil zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku oziroma ugotovitveni zapisnik podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi (14. člen ZZKat). Iz podatkov IDPOS 311 pa tudi ne izhaja, da se je parc. št. 691/2 ukinila (zaradi združitve s parc. št. 684/3) oziroma da je bila že ukinjena pred izvedbo postopka po IDPOS 311, saj če bi bila, se v tem postopku ne bi obravnavala kot sosednja parcela. Tako tudi potrjuje IDPOS 282, s katero je bil pred izvedbo postopka po IDPOS 311 izveden prenos posestnih meja v naravo za parc. št. 691/2, 684/3 (obe last A.A.) in parc. št. 706/3 (sedaj last tožnika) ter 681/3 (last D.D. – ta meji na parc. št. 684/3). Tudi z izvedbo tega postopka so se strinjali vsi udeleženi, zaradi spremembe vrste rabe parc. št. 684/3 pa se je povečala površina parc. št. 684/3 in posledično zmanjšala površina parc. št. 691/2, ni pa bila ukinjena. Zapisano pa je tudi, da je del parc. št. 691/2 že 30 let nemoteno užival tožnik. V postopku, ki se je vodil pod IDPOS 6102, pa se je izvedla sprememba vrste rabe parc. št. 709/5, last tožnika. Parcela št. 709/5 je bila pred spremembo po vrsti rabe stanovanjska stavba v izmeri 78 m2 in dvorišče v izmeri 300 m2, po spremembi pa stanovanjska stavba v izmeri 115 m2 in dvorišče 263 m2. Zaradi te spremembe pa se je spremenil grafični del poteka meje med parc. št. 709/5 in 706/3 in izdana odločba z dne 21. 1. 2008. Iz elaborata oziroma zapisnika o ugotavljanju spremembe vrste rabe pa tudi izhaja, da je k stanovanjski hiši, ki se je nahajala na parc. št. 709/3, kasneje razdruženi v parc. št. 709/3 in 709/5 (kjer se je in se nahaja stanovanjska hiša tožnika), tožnik zgradil prizidek, ki cca. polovico sega na parc. št. 706/3. Ker pa je geodet v IDPOS 311 določil funkcionalno zemljišče – dvorišče k stanovanjski stavbi z novo parc. št. 709/5, je objekt s prizidkom v celoti vrisan na parc. št. 709/5, k.o. ...

12. Tudi po presoji sodišča je ob primerjavi zadnje vpisanih podatkov v katastru s podatki, ki izhajajo iz povzetih podatkov v IDPOS 311, 282 in 6102, in upoštevaje citirano določbo ZEN prvostopni organ pravilno zaključil, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnika po tej določbi bi bila namreč utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso. Že upravni organ je tožniku pravilno pojasnil, da je resnično stanje stvari v takem postopku tisto stanje, ki bi moralo biti glede na podatke iz zbirke listin iz zemljiškega katastra vpisano v zemljiškem katastru v grafičnem oziroma opisnem delu, pa jih kataster ne izkazuje, kar pa v obravnavanem primeru – kot že tudi pojasnjeno - ne drži. Pri tem tudi ni pravno pomembno, da je po tožnikovem mnenju zaradi ponovnega ''zarisa'' parc. št. 691/2 na njegovi parc. št. 706/3 prišlo do pomika mej vseh njegovih parcel proti severu, kot tudi pomika lege njegove hiše, saj tudi morebitna sprememba meja med samimi tožnikovimi parcelami oziroma med tožnikovimi parcelami ter sosednjimi parcelami in posledično morebitna manjša površina tožnikovih parcel ne pomeni, da so podatki v zemljiškem katastru neusklajeni s podatki iz zbirke listin iz zemljiškega katastra. Na drugačno odločitev v zadevi tako ne morejo vplivati obširne navedbe tožnika o napačnem postopanju geodeta v postopku IDPOS 311 in posledično nezakonitem oziroma napačnem prerisu stanja v naravi v mapno kopijo, saj tožnik v postopku, kot je obravnavani, take spremembe poteka meje (ne glede na to, ali je prišlo v postopku IDPOS 311 dejansko do napačnega postopanja geodeta) ne more doseči, temveč mora sprožiti ali ustrezni mejni postopek oziroma vložiti lastninsko tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti.

13. Glede na povedano vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na nezakonito postopanje organa v predhodno izvedenih katastrskih postopkih, na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati, jih pa lahko (oziroma bi jih lahko) tožnik uveljavlja ali z zahtevo za uvedbo ustreznih katastrskih postopkov oziroma drugih nepravdnih oziroma pravdnih postopkov.

14. Sodišče je glede na povedano tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 15. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.