Jedro

Ko se je tožeča stranka prijavila na javni razpis družbe J. E. za razpisan posel, na katerega ni bila izbrana, bi morala v skladu s pogoji razpisa sama predložiti in poskrbeti za pravilnost vseh listin, ki so v razpisu navedena. V kolikor prvotno zapisana zavarovalna polica, izpolnjena s strani tožene stranke ni ustrezala, bi morala sama poskrbeti za ustrezna dopolnila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, po katerem bi ji bila dolžna tožena stranka plačati znesek 282.687,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2006. Tožeči stranki je naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v znesku 821,00 EUR s pripadki, sama pa krije svoje pravdne stroške.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Kot pravilno ugotavlja prvostopna sodba je temelj tožbenega zahtevka odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi škode, ki naj bi nastala tožeči stranki zaradi ravnanja tožene stranke, saj naj bi ta nepravilno izpolnila zavarovalno polico, kar naj bi bil razlog, da na javnem razpisu J. E. ni bila izbrana za opravo posla. Tako ji je po njeni oceni nastala škoda, izgubljeni dobiček in okrnitev ugleda v skupni vrednosti vtoževanega zahtevka.

Pravilna je obrazložitev izpodbijane sodbe, da bi morala tožeča stranka, če bi želela z zahtevkom uspeti, dokazati, da škoda izvira iz protipravnega ravnanja tožene stranke, da ji je škoda nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim ravnanjem, pri čemer bi morale biti vse navedene predpostavke podane kumulativno. Prvostopno sodišče je zahtevek zavrnilo zato, ker ni bila izkazana že prva predpostavka, to je, da bi bilo ravnanje tožene stranke protipravno. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilne razloge izpodbijane sodbe na četrti in peti strani obrazložitve, iz katerih izhajajo razlogi, da ravnanje oziroma opustitve tožene stranke ne predstavljajo protipravnega ravnanja.

Kot je pravilno obrazložilo prvostopno sodišče temelji razmerje pravdnih strank na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe (tožeča stranka je zavarovalec, tožena pa zavarovalnica), ki se presoja po 921. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Na podlagi tega temelja pogodbenega razmerja pa toženi stranki, kot pravilno ugotavlja prvostopna sodba, ni mogoče očitati ničesar. Tožena stranka je bila zavezana plačati tožeči stranki odškodnino šele v primeru zavarovalnega primera, ki pa ga v konkretnem primeru ni bilo.

Ko se je tožeča stranka prijavila na javni razpis družbe J. E. za razpisan posel, na katerega ni bila izbrana, bi morala v skladu s pogoji razpisa sama predložiti in poskrbeti za pravilnost vseh listin, ki so v razpisu navedena. V kolikor prvotno zapisana zavarovalna polica, izpolnjena s strani tožene stranke, ni ustrezala, bi morala sama poskrbeti za ustrezna dopolnila. Vse dodatke, ki jih je kasneje zahtevala od tožene stranke, je od nje tudi prejela. Iz teh razlogov ni mogoče očitati toženi stranki protipravnega ravnanja. Tožeča stranka je imela tudi vso možnost, da bi se na odločitev J. E. (da so listine neustrezne) pritožila, če je bila takšna obrazložitev neutemeljena, česar tudi ni storila. Dejstvo, da je zaslišana priča T. V., zaposlen pri J. E. izpovedal, da tožeča stranka pri prvem razpisu ni uspela zato, ker je imela zavarovano samo projektantsko odgovornost, ne pa tudi odgovornosti za izvedbo gradbenih del, na drugačno odločitev ne more vplivati. V kolikor to dejstvo ne drži, bi se lahko tožeča stranka zoper sklep o neizbiri pritožila, če pa drži, bi morala sama poskrbeti še za navedeno zavarovanje, saj je bilo vsebovano v razpisu. Sicer pa iz obrazloženega obvestila J. E. tožeči stranki izhaja, da so bile pri razpisu tožeče stranke ugotovljene tudi druge napake (zamenjan rok izvedbe pri posameznih delih), kar je tudi prispevalo k odločitvi, da njene ponudbe niso sprejeli. Vsekakor je bistvena pravilna ugotovitev izpodbijane sodbe, da v ravnanju tožene stranke napram tožeči stranki ni mogoče zaznati protipravnega ravnanja. Ne gre namreč za nobeno kršitev pogodbenega razmerja, tudi ne v primeru, če bi bila prvotna polica dejansko zapisana pomanjkljivo, kar pa ni bilo nikdar dokončno ugotovljeno. Glede na sklenjeno medsebojno zavarovalno pogodbo je tožena stranka svojo obveznost napram tožeči stranki v celoti izpolnila.

Ne gre tudi za kršitev postopka glede odločilnih dejstev, saj zapis o času potrdila o zavarovanju iz zavarovalne pogodbe izhaja iz navedb tožene stranke, ni pa to dejstvo podlaga za samo odločitev. Ker ravnanje tožene stranke ni mogoče opredeliti kot protipravno v smislu odškodninske odgovornosti, tudi ni v vzročni zvezi z nastalo škodo.

Pritožbeni razlogi tako niso podani kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev temelji na 1. odstavku 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP.