Jedro

Ustni ali celo zgolj molčeč dogovor ne more utemeljevati pravice do posesti stanovanja.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za izselitev tožene stranke iz stanovanja ter odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 804,00 EUR, v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga, naj Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je bilo dejansko stanje v izpodbijani sodbi ugotovljeno zmotno glede nastanka, obsega in trajanja najemnega razmerja med toženo stranko in pravnim prednikom tožeče stranke – B. P. st. – oz. tožečo stranko, ki je po smrti svojega očeta stopila v vlogo najemodajalca. Glede sklenitve naknadnega ustnega dogovora med toženo stranko in tožnikovim prednikom v zvezi z (zoženim) obsegom najemnega razmerja in njegovim trajanjem, glede predhodnih zahtev tožnika za izselitev toženke iz stanovanja in ponudbe za sklenitev pisne najemne pogodbe pa je bilo po stališču pritožbe dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo glede osebne služnosti, saj uporaba določb Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) ni ustrezna, tožena stranka pa osebne služnosti ni niti zatrjevala. Prav tako je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo glede najemne pogodbe, saj gre za molče obnovljen najem v smislu 615. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ): tožena stranka je namreč kot najemnica po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena (01.07.2008), še naprej uporabljala stanovanje in plačevala posamezne obratovalne stroške, tožena stranka – najemodajalec – pa temu ni nasprotovala. Poleg tega pa volja za sklenitev najemnega razmerja za nedoločen čas izhaja tudi iz naknadnega ustnega dogovora med toženo stranko in takratnim najemodajalcem B. P. st., s katerim je slednji izrazil voljo, da toženi stranki omogoči bivanje v predmetnem stanovanju do njene smrti, pogodbeni stranki pa sta zožili obseg najema na zgolj eno sobo in souporabo kopalnice. Veljavnost omenjenega ustnega dogovora pritožba utemeljuje na podlagi četrtega odstavka 51. in 58. člena OZ, saj je ustno sklenjena najemna pogodba, ki je zožila obseg najema, nato konvalidirala z (oz. s pretežno) izpolnitvijo. Glede dokazovanja obstoja tega ustnega dogovora tožena stranka uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi neargumentirane zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje M. P. ml. in T. E., ki sta o omenjenem dogovoru vedela na podlagi pripovedovanja tožene stranke. Tožena stranka opredeljuje svoje pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka uporablja stanovanje nezakonito, saj najema stanovanja, ki ga ureja Stanovanjski zakon (v nadaljevanju: SZ-1) kot specialni zakon, molče ni mogoče obnoviti, poleg tega pa je tožena stranka obstoj najemnega razmerja med njo in B. P. st. v postopku na prvi stopnji zanikala. Nadalje navaja, da niso izpolnjeni zakonski pogoji niti za najem niti za osebno služnost ali kateri koli drug institut obligacijsko- ali stvarnopravne narave. Opredeljuje svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče glede razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na trditveno podlago, ki jo je tožena stranka navedla do konca prvega naroka za glavno obravnavo, vsa odločilna dejstva glede obstoja toženkinega pravnega naslova za bivanje v predmetnem stanovanju ugotovilo v zadostnem obsegu in pravilno. Pritožbene navedbe o tem, da sta tožena stranka in B. P. st. z ustnim dogovorom zožila obseg najema na zgolj eno sobo in souporabo kopalnice, ob čemer je bila izražena volja B. P. st., da s toženo stranko sklene najemno razmerje za nedoločen čas, po presoji pritožbenega sodišča predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP (1), saj je tožena stranka med postopkom na prvi stopnji zanikala, da bi med njo in pokojnikom obstajalo najemno razmerje (razen v obdobju med 30.07.1997 in 30.07.1998) – najemne pogodbe med njima pa so bile po njenih navedbah zgolj navidezne, sklenjene zaradi pritiskov svojcev pokojnega. Prav tako do očitane kršitve po 340. členu ZPP ni prišlo zaradi (ne)ugotavljanja okoliščin »molče obnovljenega najema« v smislu 615. člena OZ (2), ker tega instituta, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pri najemu stanovanja ni mogoče uporabiti.

6. Pritožbeno sodišče kot pravilno in utemeljeno ocenjuje tudi zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje M. P. ml. in T. E., ki naj bi izpovedala o okoliščinah v zvezi z ustnim dogovorom tožene stranke s pokojnim B. P. o pravici do sobe in kopalnice: četudi bi tožena stranka obstoj tega ustnega dogovora s predlaganim zaslišanjem prič uspela dokazati, niti iz njenih navedb niti iz priloženega zemljiškoknjižnega izpiska za sporno nepremičnino (priloga A2 v spisu) ne izhaja, da so bili izpolnjeni pogoji za ustanovitev služnosti stanovanja po 234. v zvezi z 248. členom SPZ (3), kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje (str. 4 izpodbijane sodbe). Omenjeno zavrnitev dokaznega predloga pa je slednje že na glavni obravnavi (nato pa tudi v sodbi) ustrezno obrazložilo, tako da bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP, ki jo uveljavlja tožena stranka, ni podana.

7. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen, saj je glede na trditveno podlago, ki jo je tožena stranka navedla do konca prvega naroka za glavno obravnavo, sodišče prve stopnje pravilno presojalo obstoj toženkinega pravnega naslova za bivanje v predmetnem stanovanju: da lastninske pravice kot zakonita dedinja po pokojnem B. P. st. nima, je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 640/2008 z dne 30.03.2010 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2311/2011 z dne 18.01.2012. Njene navedbe o ustnem dogovoru z B. P. st. o pravici do sobe in kopalnice do toženkine smrti pa je sodišče prve stopnje ustrezno presojalo po določbah SPZ o osebni služnosti oz. služnosti stanovanja ter materialnopravno pravilno pojasnilo, zakaj pogoji za nastanek te pravice niso izpolnjeni. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo 615. člena OZ o molče obnovljenem najemu (zakupu), saj glede najema stanovanja velja specialni zakon – SZ-1 (4), ki najemniku v primeru, da ni sklenjen aneks k najemni pogodbi za določen čas, nalaga, da mora stanovanje izprazniti oseb in stvari v pogodbenem roku (95. člen SZ-1). Čeprav zakon dopušča možnost, da pogodbeni stranki to vprašanje uredita drugače, najemna pogodba, sklenjena med B. P. st. in toženo stranko, take določbe ne vsebuje (priloga A6 v spisu, pogodbeni stranki v 9. členu obrazca najemne pogodbe nista obkrožili izbrane možnosti ali navedli morebitnega drugačnega dogovora).

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je po drugem odstavku 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka z vložitvijo odgovora na pritožbo niti hipotetično ni mogla v ničemer vplivati na svoj pravni položaj. Ker je tako, stroški te vloge za pravdo niso bili potrebni ter jih pritožbeno sodišče tožeči stranki po merilu iz 155. člena ZPP ni priznalo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe)

(2) Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001)

(3) Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/2002)

(4) Stanovanjski zakonik (Uradni list RS, št. 69/2003)