Jedro

Tako določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči in določbe procesnega Zakona o kazenskem postopku, po katerem se zagovornik postavi obdolžencu, ki si sam ne more zagovornika plačati takrat, kadar je to v interesu pravičnosti, napotujejo na zaključek, da je bil zagovornik obdolženki postavljen zaradi tega, da bi ji bilo po načelu enakopravnosti zagotovljeno uresničevanje pravice do sodnega varstva in da je s tem, ko so bile opravljene glavne obravnave, na katerih zagovornik ni bil navzoč, kršena obdolženkina pravica do obrambe, kar pa bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, kar tudi utemeljeno z navedbami v pritožbi uveljavlja pritožnik.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolžene D. G. se ugodi ter se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženo D. G. spoznalo za krivo kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po I. in II. odstavku 201. člena KZ. Izreklo ji je pogojno obsodbo, v kateri je določilo kazen šest mesecev zapora, s preizkusno dobo v trajanju štirih let. Na podlagi določbe IV. odstavka 95. člena ZKP je obdolženko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP. Odločilo je še, da potrebni izdatki in nagrada pooblaščenke mladoletne oškodovanke po uradni dolžnosti obremenjujejo proračun.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obdolženkin zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka A. Š. je v pisnem mnenju, podanem na podlagi določbe II. odstavka 445. člen ZKP, ki ga je pritožbeno sodišče vročilo obdolženki in zagovorniku, predlagala, naj se pritožbi ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Zagovornik obdolženke v pritožbi uveljavlja, da je bil postopek, čeprav je bil obdolženki postavljen zagovornik po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči, izveden brez zagovornikove navzočnosti, saj zagovornik ni bil navzoč na nobeni glavni obravnavi, ki je bila opravljena v tej kazenski zadevi. Tako pritožnik poudarja, da je bila prva glavna obravnava razpisana dne 20.10.2003 in je bila na predlog postavljenega zagovornika preložena na dne 5.11.2003, na katero pa zagovornik ni prišel. Obdolženko je sodišče zaslišalo na glavni obravnavi brez zagovornikove navzočnosti, ki svoje odsotnosti ni opravičil ali pa je ni mogel opravičiti. Glavna obravnava, ki je bila razpisana dne 25.11.2003 se, ker na glavno obravnavo niso prišle priče, obdolženka in njen zagovornik, ni opravila. Zadnja glavna obravnava, na kateri je bila tudi izrečena sodba, je bila opravljena dne 22.12.2003 prav tako brez prisotnosti postavljenega zagovornika. Pritožnik še poudarja, da je postavljeni zagovornik odvetnik E. B. dne 7.1.2004 sodišče zaprosil za razrešitev zaradi zdravstvenih težav. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je v situaciji, ko je po Zakonu o brezplačni pravni pomoči obdolžencu v kazenskem postopku postavljen zagovornik, namen postavitve zagovornika zagotoviti obdolžencu strokovno pomoč in mu s tem tudi zagotoviti pravico do poštenega sojenja in mu zagotoviti pravna jamstva v kazenskem postopku. Po določbi I. odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, brezplačna pravna pomoč obsega uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Pravica do sodnega varstva je kompleksna pravica, ki med drugim obsega tudi pravico, da se obdolženec brani sam ali z zagovornikom. Pravica do zagovornika v primeru, kadar obdolžencu zagovornika postavi sodišče, je urejena tudi v I. odstavku 71. člena Zakona o kazenskem postopku, kadar sodišče, če ni pogojev za obvezno obrambo, obdolžencu, ki si po svojih gmotnih razmerah ne more sam plačati zagovornika, na njegovo zahtevo zagovornika postavi po uradni dolžnosti, če je to v interesu pravičnosti. Tako določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči in določbe procesnega zakona o kazenskem postopku, po katerem se zagovornik postavi, obdolžencu, ki si sam ne more zagovornika plačati takrat, kadar je to v interesu pravičnosti, napotujejo na zaključek, da je bil zagovornik obdolženki postavljen zaradi tega, da bi bilo obdolženki po načelu enakopravnosti zagotovljeno uresničevanje pravice do sodnega varstva in da je s tem, ko so bile opravljene glavne obravnave, na katerih zagovornik ni bil navzoč kršena obdolženkina pravica do obrambe, kar pa bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, kar tudi utemeljeno z navedbami v pritožbi uveljavlja pritožnik.

Pritožbeno sodišče tudi pripominja, da sodišče prve stopnje v sodbi ni pojasnilo, zakaj je opravilo glavni obravnavi, na kateri se je obdolženka zagovarjala in na katerih je izvajalo dokaze brez navzočnosti postavljenega zagovornika in zakaj je štelo, da so izpolnjeni pogoji, da je mogoče opraviti glavno obravnavo, kljub temu, da odrejeni zagovornik, ki je bil obdolženki postavljen, da lahko kvalitetno izvršuje pravico do obrambe v kazenskem postopku, ni bil navzoč. Sodišče prve stopnje tako ni pojasnilo razlogov, na podlagi katerih je očitno sklepalo, da so izpolnjeni pogoji, da glavno obravnavo lahko opravi in se sodbe v tem delu ne da niti preizkusiti. S tem pa je sodišče prve stopnje zagrešilo tudi bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP, saj sodba nima razlogov o enem izmed odločilnih dejstev. Pritožbeno sodišče je tako iz navedenih razlogov ugodilo pritožbi obdolženkinega zagovornika ter izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku, bo moralo sodišče prve stopnje na glavni obravnavi ponovno izvesti vse, za razsojo v tej zadevi potrebne dokaze, ter izvesti glavno obravnavo tudi v navzočnosti vseh oseb, katerih navzočnost na glavni obravnavi je nujna ter nato ponovno odločiti o obdolženkini krivdi.