Jedro

Tožena stranka je pri odločanju po 530. členu ZKP vezana na določila Zakona o splošnem upravnem postopku, v skladu s katerim lahko stranka pred upravnim organom navaja nova dejstva in dokaze ne glede na to, ali jih je predhodno navajala v drugem, sodnem postopku.

Tožena stranka dejstev v zvezi z vprašanjem, ali bi predaja tožnika BIH pomenila resno nevarnost za poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, ki bi vodilo v močno trpljenje, ni ugotavljala. Relevantno dejansko stanje je tako ostalo neraziskano, zato je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za pravosodje št. 56010-53/2024-2030-21 z dne 11. 8. 2025 se odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka dovolila izročitev tožnika pristojnim organom Bosne in Hercegovine (BIH) zaradi izvršitve kazni zapora v trajanju dveh let po sodbi Občinskega sodišča v ..., BIH, z dne 6. 10. 2022, opr. št. 17 0 K 091752 21 K, v zvezi s sodbo Kantonalnega sodišča v ... z dne 14. 3. 2023 (točka 1. I. izreka). Izročitev se dovoli pod pogoji iz 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in BIH o izročitvi v zvezi s 531. členom Zakona o kazenskem postopku Republike Slovenije (v nadaljevanju ZKP), in sicer (a) da se tožnika ne sme preganjati zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred izročitvijo, (b) da se zoper tožnika ne sme izvršiti kazen za kakšno drugo kaznivo dejanje, storjeno pred izročitvijo, (c) da se zoper tožnika ne sme uporabiti hujša kazen od tiste, za katero je bil obsojen, in (d) da se tožnika ne sme izročiti kakšni tretji državi zaradi kazenskega pregona zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je bila dovoljena izročitev (točka 1. II. izreka). Predajo tožnika pristojnim organom BIH bo skladno z drugim odstavkom 532. člena ZKP v zvezi s 26. členom Pogodbe o izročitvi izvršilo Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije (točka 1. III. izreka). Tožena stranka je zavrnila dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. (2. točka izreka) in predlog tožnikovega pooblaščenca za povračilo stroškov upravnega postopka (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve je razvidno, da je bil tožnik 20. 11. 2024 prijet na podlagi mednarodne tiralice BIH. Tožena stranka je 14. 1. 2025 prejela prošnjo Ministrstva za pravosodje BIH za izročitev tožnika zaradi izvršitve kazni dveh let zapora zaradi storitve kaznivega dejanja velike tatvine. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom I Ks 88221/2024 z dne 7. 5. 2025 ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za tožnikovo izročitev. Tožnik in njegov zagovornik sta zoper sklep vložila pritožbi, ki ju je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Kp 88221/2024 z dne 3. 6. 2025 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tožnik je nato v postopku pred toženo stranko izjavil, da kaznivega dejanja, zaradi katerega se zahteva izročitev, ni storil, saj je bila sodba izdana zaradi maščevanja sodnika B. B., s katerim sta že 20 let v konfliktu. Zoper sodbo se je pritožil na Ustavno sodišče BIH, ki o pritožbi še ni odločilo. Ima veliko zdravstvenih težav - visok krvni tlak, bolezen prostate, težave s srcem, hernijo, zlom levega gležnja in težave s hrbtenico. Intenzivno zdravi težave z levim očesom, prestal je lasersko operacijo, naročen je tudi na ultrazvok, preglede za prostato, EKG in pregled pri kardiologu. Kot dokaz prilaga obsežno zdravstveno dokumentacijo. Zdravljenje zapornikov v KPZ Zenica ni ustrezno, prihaja tudi do samomorov in ubojev, ki jih storijo drugi zaporniki. Z izročitvijo bi bilo resno ogroženo njegovo zdravstveno stanje, saj ne bi bil deležen zdravljenja kot v Sloveniji, kjer je pridobil pravico do dela in zaprosil za azil. Naknadno je toženi stranki predložil še pisno izjavo, v kateri je navedel, da nasprotuje izročitvi zaradi resne nevarnosti za svoje zdravje in življenje. Trpi za izjemno resnimi in kroničnimi boleznimi, ki zahtevajo specialistično, redno in neprekinjeno zdravljenje ter nadzor. Podrobno je predstavil očesne in urološke težave ter navedel, da zaradi tveganja trajne izgube vida na levem očesu nujno potrebuje dodatno diagnostiko in reden urološki nadzor. Okrožno in Višje sodišče v Ljubljani nista pridobili zagotovil o zmožnosti zagotavljanja visoko specializirane in neprekinjene oskrbe v zaporu Zenica. Predlagal je zaslišanje priče, ki bi lahko izpovedala o dejanskem stanju zdravstvene oskrbe v zaporih v BIH.

3.Tožena stranka je ugotovila, da tožnikov postopek za priznanje mednarodne zaščite še ni pravnomočno končan in da vložitev prošnje za mednarodno zaščito ni ovira za izdajo odločbe o izročitvi.

4.V zvezi s tretjim odstavkom 530. člena ZKP1 je tožena stranka ugotovila, da se izročitev ne zahteva zaradi političnega ali vojaškega kaznivega dejanja. Zoper tožnika se namreč pred pristojnim bosanskim sodiščem vodi postopek zaradi storitve dejanja, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja velike tatvine, to pa se uvršča med kazniva dejanja zoper premoženje.

5.Navedbe o tveganju, da se bo tožnikovo zdravstveno stanje poslabšalo, je obravnavalo tako Okrožno sodišče kot tudi Višje sodišče v Ljubljani. Po stališču tožene stranke je pravilna presoja okrožnega sodišča, da bo tožniku zaradi njegovih zdravstvenih težav tudi v BIH zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba. Tožena stranka pritrjuje ugotovitvam sodišča, ki se je oprlo na zagotovila države prosilke, da imajo vsi zavodi v BIH zdravnike, ki skrbijo za zdravstveno stanje obsojencev, v primeru večjih medicinskih posegov pa lahko zaprosijo za prekinitev prestajanja zaporne kazni. Ob tem je Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (v nadaljevanju CPT) leta 2023 obiskal zapor v Zenici ter se prepričal, da je tam zaposlen zdravnik in primerno število zdravstvenega osebja, zagotovljeni pa so bili tudi redni obiski psihiatra, zobozdravnika in drugih specialistov. Ti podatki tudi po presoji tožene stranke zadoščajo za postopek odločanja o izročitvi. Poročila CPT imajo posebno dokazno moč, ker ta organ sestavljajo neodvisni, nepristranski strokovnjaki, ki zagotavljajo nesodni preventivni mehanizem za zaščito oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, pred mučenjem in drugimi oblikami slabega ravnanja. Delegacije CPT imajo neomejen dostop do krajev pridržanja, po katerih se lahko gibajo brez omejitev. Pogovarjajo se z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, in prosto komunicirajo z vsakim, ki lahko zagotovi informacije. Iz objavljenega poročila CPT ne izhaja, da bi se zaprte osebe pritoževale nad stanjem zdravstvene oskrbe v zavodu v Zenici. Glede splošnih razmer v tem zavodu je Občinsko sodišče v Cazinu v izročitveni dokumentaciji navedlo, da do zdaj ni prejelo nobene pritožbe obsojencev v zvezi s pogoji v samem zavodu. Tožena stranka ni zaslišala predlagane priče A. A., saj je za individualizirano oceno tveganja nečloveškega ravnanja potrebna presoja stanja v instituciji, v kateri bo tožnik prestajal kazen, pri čemer iz dokaznega predloga ne izhaja, da bi bila ta priča kadarkoli nastanjena v zavodu v Zenici. Poleg tega je malo verjetno, da bi imela ta priča vsaj podobne zdravstvene težave, kot jih ima tožnik in bi zaradi tega potrebovala enako zdravstveno oskrbo. Na podlagi teh ugotovitev je tožena stranka zaključila, da tožniku ne grozi kršitev pravic, zagotovljenih z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) in Ustavo RS. Glede na stališča Ustavnega sodišča v odločbi opr. št. U-I-388/22-11 z dne 8. 6. 2023 je tožena stranka preverila še, ali so po odločitvi kazenskih sodišč o izročitvi tožnika nastala kakšna nova dejstva, ki bi pomenila nevarnost, da bo tožnik v BIH izpostavljen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Ugotovila je, da se dejansko stanje zadeve od pravnomočne odločitve kazenskega sodišča ni spremenilo.

6.V zvezi s tožnikovo prošnjo za odobritev prestajanja kazni zapora v Republiki Sloveniji je tožena stranka ocenila, da ni pristojna za odločanje o tovrstnih prošnjah.

7.Sklepno je tožena stranka ugotovila, da je izročitev omejena z načelom specialnosti, da bo izročitev izvršilo Ministrstvo za notranje zadeve ter navedla, da je predlog tožnikovega pooblaščenca za povračilo stroškov postopka zavrnila, ker se je postopek za tožnika končal neugodno.

Tožbene navedbe

8.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga, da sodišče samo odloči o njegovem predlogu za pogojni odpust tako, da njegovo izročitev zavrne, oz. podredno da izpodbijano odločbo razveljavi in vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov sodnega postopka.

9.Iz tožbenih navedb je razvidno, da je tožnikovo zdravstveno stanje izjemno resno in kompleksno, v primeru izročitve pa mu ne bi bila zagotovljena kontinuirana in pravočasna specialistična zdravstvena oskrba. Tožena stranka je le pavšalno in nekritično povzela stališča rednih sodišč in se oprla na splošna zagotovila organov BIH in splošno poročilo CPT. S tem ni izpolnila svoje dolžnosti skrbne presoje realnega tveganja kršitve absolutnih človekovih pravic. Tožnik ima hude težave z očmi, med drugim se sooča s stanjem po rupturi mrežnice na levem očesu in sumom na ishemijo oz. vaskulitis mrežnice, zato mu grozi nepopravljivo poslabšanje vida in celo trajna slepota. V Sloveniji je vključen v aktivno specialistično obravnavo in uvrščen na čakalni seznam za nujno diagnostično preiskavo - fluorescinsko angiografijo, ki je ključna za nadaljnje zdravljenje in ohranitev vida. Poleg tega trpi zaradi kompleksnih uroloških težav, ki prav tako zahtevajo redno spremljanje in prilagajanje terapije s strani specialista. Prekinitev utečenih in nujnih zdravstvenih obravnav zaradi izročitve bi za tožnika pomenila neposredno in resno tveganje za nastanek nepopravljive zdravstvene škode, kar je nečloveško ravnanje. Splošno zagotovilo, da lahko obsojenci v BIH zaprosijo za prekinitev prestajanja kazni zaradi operacij, za tožnika ni relevantno, saj ne potrebuje le posamične operacije, temveč kontinuirano diagnostiko, redne specialistične preglede in neprekinjeno zdravljenje, česar dolgotrajni in negotovi postopki prekinitve kazni ne morejo zagotoviti. Tožena stranka ni pridobila konkretnih in zavezujočih zagotovil, da bo zapor v Zenici sposoben zagotavljati tako visoko specializirano in neprekinjeno oskrbo kot jo zahteva specifično zdravstveno stanje tožnika.

10.Tožnikova izročitev ne bi bila le premestitev na prestajanje kazni, temveč aktivno dejanje prekinitve nujnega zdravljenja in premestitev v okolje, kjer obstaja utemeljeno tveganje resnega, hitrega in nepopravljivega poslabšanja zdravstvenega stanja v obliki trajne invalidnosti, kroničnih bolečin in sistemskih zapletov. S tem bi bila kršena prepoved mučenja ter nečloveškega in ponižujočega ravnanja iz 18. člena Ustave in 3. člena EKČP.

11.Prisotnost splošnega zdravnika v zaporu in občasni obiski specialistov, ki jih omenja poročilo CPT, so popolnoma neustrezni za obravnavo tožnikovih specifičnih bolezni. Njegovo stanje na levem očesu, kjer mu zaradi suma na ishemijo mrežnice grozi popolna in trajna izguba vida, zahteva takojšnjo diagnostiko z visoko specializirano opremo. Ne gre za vprašanje, ali bo tožnik dobil tableto proti bolečinam, temveč ali bo imel pravočasen dostop do sofisticirane medicinske tehnologije in vrhunskih specialistov oftalmologije, ki lahko preprečijo nastanek trajne slepote. Vsak dan odlašanja pri diagnostiki pomeni večje tveganje. Izročitev sredi tega kritičnega diagnostičnega postopka neposredno in predvidljivo ustvarja nevarnost nepopravljive posledice. Nastanek slepote kot posledica opustitve zdravljenja je ena najhujših oblik trpljenja in očitno nečloveško ravnanje. Podobno velja za tožnikove urološke težave, saj po operaciji prostate potrebuje redno spremljanje urologa, ki lahko pravočasno ukrepa ob morebitnih zapletih, kot so okužbe, zastajanje urina ali poslabšanje ledvične funkcije. Splošni zdravnik v zaporu za takšno obravnavo nima ne znanja ne opreme. Ponavljajoče okužbe sečil se ob tem lahko razvijejo v sistemsko okužbo ali akutno zaporo urina, kar pomeni hude bolečine in življenjsko nevarnost. To je predvidljiv zaplet bolezni, ki ni ustrezno specialistično vodena.

12.Sklepno tožnik navaja še, da je tožena stranka zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ko je neutemeljeno zavrnila dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. z navedbo, da priča nima izkušenj z zaporom v Zenici in enakih zdravstvenih težav. Namen dokaznega predloga je osvetliti splošno in dejansko stanje zdravstvene oskrbe v celotnem zaporniškem sistemu BIH. Izpoved priče bi lahko utemeljeno omajala verodostojnost uradnih, splošnih zagotovil, na katera se je oprla tožena stranka, in prikazala realno sliko sistemskih pomanjkljivosti, ki jih navaja celo poročilo CPT.

Povzetek odgovora na tožbo

13.Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Poudarja, da mora minister za pravosodje glede na stališča Ustavnega sodišča iz odločbe U-I-388/22-11 z dne 8. 6. 2023 pri odločanju o dovolitvi izročitve na podlagi 530. člena ZKP neposredno uporabiti 18. člen Ustave le glede tujčevih navedb o spremenjenih okoliščinah, ki so nastale po odločitvi kazenskih sodišč. V obravnavani zadevi se od pravnomočne odločitve kazenskega sodišča dejansko stanje ni v ničemer spremenilo. Tožnik ni navedel ustreznih novih dejstev ali dokazov, predlog za zaslišanje priče pa bi moral podati že v kazenskem postopku pred sodiščem.

14.Kljub prej opisanemu izhodišču je tožena stranka opravila individualizirano presojo možnosti obstoja tveganja nečloveškega ravnanja v primeru izročitve. Tožena stranka ne dvomi, da ima tožnik tako očesne kot urološke težave, vendar sledi argumentaciji kazenskega sodišča, da imajo vsi zavodi v BIH zadolžene zdravnike, ki skrbijo za zdravstveno stanje obsojencev, kadar gre za večje medicinske posege, pa imajo obsojenci možnost zaprostiti sodišče za prekinitev prestajanja zaporne kazni.

Sodna presoja

K I. točki izreka

15.Tožba je utemeljena.

16.Tožnik trdi, da bi njegova izročitev pristojnim organom BIH zaradi prestajanja kazni zapora, ki jo je tožena stranka dovolila z izpodbijano odločbo, kršila 18. člen Ustave in 3. člen EKČP, saj bi se njegovo zdravstveno stanje zaradi izročitve in neustrezne zdravstvene oskrbe v zaporu v Zenici nepopravljivo poslabšalo in vodilo v hudo trpljenje.