Jedro

Iz trditev dedičev, podatkov spisa, pa tudi iz izpodbijanega sklepa, je lahko razbrati izjemne okoliščine, ki bi dopuščale poplačilo nujnega dednega deleža z izročitvijo posamezne nepremičnine. Ne glede na pravo vrednost daril gre za izjemno visok znesek izplačila nujnega deleža, v izjemno dolgem roku, kar je za oba dediča lahko velik riziko, in za oba relativno neugodno. Poleg tega pa umeščenost zaščitene kmetije v prostor, ki je znotraj naselja med stanovanjskim naseljem in obvoznico (v območje prometne infrastrukture in stanovanjskih površin), kaže, da kmetija dolgoročno le nima toliko možnosti za razvoj oziroma obstoj. Izročitev nepremičnin, ki so stavbna zemljišča, zelo verjetno tudi ne bi predstavljala usodno drobitev zaščitene kmetij. Da gre za posebne okoliščine, pritrjuje tudi dedič s tem, ko opozarja na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije. Ravno iz ugotovitev izpodbijanega sklepa je razvidno, da se na kmetiji težko preživi iz njene gospodarske kmetijske dejavnosti.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju v drugem in tretjem odstavku točke II/2 izreka (ki se nanaša na denarno vrednost nujnega deleža in njegovo izplačilo v določenem roku), in v točki III izreka razveljavi ter v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Sicer se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da poleg premoženja, navedenega v delnem sklepu z dne 30. 4. 2010, spadajo v zapuščino nepremičnine in premičnine, ki predstavljajo zaščiteno kmetijo ali njen del ter so natančneje opisane v I. točki izreka tega sklepa. Za dediča in prevzemnika zaščitene kmetije je razglasilo zapustnikovega sina K. T., za nujno dedinjo tega premoženja pa zapustnikovo hči M. B., ki deduje denarno vrednost nujnega deleža do 1/4, ki po vštetju vrednosti daril znaša 242.322,12 EUR in ji jo mora prevzemnik zaščitene kmetije izplačati v roku 10 let po pravnomočnosti tega sklepa, pri čemer se vrednost nujnega deleža vsako leto do njegovega plačila revalorizira po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri (II. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da se pri vseh navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na dediča K. T. in da ima dedič po pravnomočnosti tega sklepa pravico razpolagati s premičnim premoženjem (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se pritožujeta oba dediča iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer dedič predlaga spremembo sklepa tako, da se vrednost nujnega deleža, ki ga mora izplačati dedinji, zmanjša, dedinja pa tako, da se ji izročijo v poplačilo njenega nujnega deleža stavbni parceli št. 258/5 in 257/3, k. o. X ter parcele 1149/1, 1149/2, 1154/1 in 1154/2, k. o. Y. 3. Dedič v pritožbi v bistvenem navaja, da je bila dedinji darovana celotna nepremičnina s parc. št. 258/4. Vztraja, da je pravilna vednost obeh darovanih nepremičnin 101.472,92 EUR, saj znaša velikost nepremičnine 258/4 (762 m2) in nepremičnine 258/3 (625 m2), skupaj 1387 m2. Po ugotovljenih podatkih v izpodbijanem sklepu pa naj bi dedinja pridobila le 239,2 m2 zemljišča. V primeru polovičnega deleža nepremičnin s parc. št. 258/4 pa znaša vrednost darila 73.598,96 EUR. Vrednost nujnega deleža dedinje tako znaša največ 158.322,20 EUR in ne 260.763,12 EUR. Sodišče bi moralo slediti dedičevemu predlogu po dodatnem znižanju nujnega deleža, ker iz izvedenskega mnenja izhaja, da kmetija ni zmožna preživeti brez ukvarjanja z dopolnilno dejavnostjo. Dopolnilna dejavnost pa ne predstavlja gospodarske zmožnosti zaščitene kmetije. Dopolnilna dejavnost gradbeništva s kmetijstvom nima nobene zveze. Sodišče ne bi smelo v okviru gospodarske zmožnosti upoštevati dopolnilne dejavnosti in socialne razmere prevzemnika kmetije. Dedič je zatrjeval, da je bilo koledarsko leto uspešnejše glede na pretekla leti. Izpovedal je, da so tudi v letu 2017 povprečni dohodki v letu 2017 ostali na ravni iz preteklih let. Sodišče je na pamet določilo rast prihodkov dediča, pri čemer so tudi napačni razlogi v zvezi z nakupom rovokopača v letu 2009. Napačno je upoštevalo skupne letne prihodke dediča. Dedič je opozarjal, da je zmožen nujni delež izplačati zgolj iz dobička, saj je treba iz bruto dohodkov odšteti stroške za življenje in vzdrževanje kmetije. Sodišče je ocenilo, da dediču po poplačilu nujnega deleža na mesečni ravni ostane 1500 EUR za kritje vseh stroškov, kar je neživljenjsko. Odločitev sodišča pa je tudi v nasprotju s sodno prakso. Izpostavlja določbo VSL II Cp 2231/2013, iz katere izhaja, da je treba višino denarnega nujnega deleža ugotoviti zgolj od vrednosti zaščitene kmetije. To pomeni, da prihodkov iz dopolnilne dejavnosti ni dopustno šteti k višini nujnega deleža. Iz odločbe VSL II Cp 13/2000 pa je razvidno, da se lahko zniža vrednost nujnega dednega deleža, v kolikor bi bila ogrožena gospodarska zmožnost kmetije. Iz izvedenskega mnenje v spisu izhaja, da kmetija ni zmožna preživeti, če se dedič ne bi ukvarjal z dopolnilno dejavnostjo.

4. Dedinja v pritožbi nasprotuje določitvi dediča za prevzemnika zaščitene kmetije. Opozarja, da ni več nosilec kmetijskega gospodarstva, s kmetijo tudi ne ravna ustrezno, kot to določa 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Sodišče je sledilo njegovi izpovedbi, čeprav temu nasprotujejo ugotovitve izvedenca kmetijske stroke in slike. Zaščiteno kmetijo lahko prevzame le tisti dedič, ki je usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti in jo tudi opravlja. Ocena sodišča o slednjem je protispisna. Sodišče tudi ni upoštevalo, da zaščiteno kmetijo sestavlja tudi 25.410 m2 stavbnih zemljišč, znotraj pozidanega stanovanjskega naselja in poslovne cone, oziroma 15 % vseh zemljišč zaščitene kmetije. Ta zemljišča so namenjena širitvi pozidave za nekmetijske namene. Že namenska raba odpira vprašanje o tem, ali so te parcele sploh pomembne za gospodarsko celoto kmetije in ali bi njena izločitev iz zaščitene kmetije prizadela njeno gospodarsko sposobnosti. Ta dejstva so relevantna za oceno, ali še obstajajo pogoji za določitev zaščitene kmetije oziroma preveritev izpolnjevanja teh pogojev, zlasti ob upoštevanju 15. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki primeroma opredeljuje nepomembna zemljišča za zaščiteno kmetijo. Sodišče pa teh odločilnih dejstev ni ugotavljalo. Nadalje dedinja nasprotuje ocenjeni vrednosti zemljišč. Ne strinja se z izvedenčevo oceno, da m2 stavbnega zemljišča znaša 29 EUR. Sodni cenilec je cenitev opravil z metodo vrednotenja povprečno doseženih tržnih cen, korigiranih z odbitnimi procenti. Z uporabo velikih korekcijskih odbitkov je vrednost zemljišč iz povprečne cene znižal na vrednost 24,39 EUR/m2. Podlage za takšno ravnanje izvedenec ni pojasnil. V skladu s 18. členom ZKZ se zaščitena kmetija lahko deli, če gre za odtujitev stavbnih zemljišč. Torej na vrednost stavbnih zemljišč ne vpliva, da so znotraj zaščitene kmetije. Dedinja je v pripombah na izvedeniško mnenje nasprotovala ugotovitvi poštene tržne cene z upoštevanjem odbitnih procentov v višini 2/3. Zemljišča zapustnika, ki so namenjena stanovanjski pozidavi (parcele 251/2, 251/1 in druge naštete, k. o. X v izmeri 14.021 m2), so ocenjena po 29,61 EUR/m2, zemljišča, ki so bila predmet darila, pa po 73,16 m2. Vsa stavbna zemljišča so pravilnih oblik in namenjena pozidavi. Znotraj enotnega območja urejanja z lokacijskim načrtom so tržne cene enotne. Zato so izvedenčevi odbitki neutemeljeni. Pritožnica še opozarja, da cenilec ni izpolnil zahtevane naloge pri vrednotenju daril, saj ga ni vrednotil po stanju na dan daritve in v vrednosti na dan smrti. Zaradi vrednotenja stavbnih zemljišč in danega darila nujni delež ni pravilno ugotovljen. Sodišče je tudi neutemeljeno določilo izjemno dolgi rok izplačila, pri čemer izjemnih okoliščin ni presojalo. Ugotovljeni dohodki iz dopolnilne dejavnosti kmetije in ocenjena gospodarska moč kmetije dopuščajo krajši rok izplačila. Pritožnica vztraja pri poplačilu vrednosti nujnega deleža v naravi z izročitvijo stavbnih zemljišč, in sicer parcel s št. 258/5 in 257/3, k. o. X, v skupni izmeri 3.723 m2. Sodišče je njen predlog neutemeljeno zavrnilo. Ni pravilno uporabilo 15. člen ZDKG. Upoštevati bi moralo novelo ZDKG-A, ki dovoljuje izplačilo v naravi, če gre za stavbna zemljišča. Kmetija ima za svojo širitev s pozidavo dovolj nepozidanih stavbnih zemljišč na dosedanji lokaciji. Sodišče bi moralo presojati le, ali ima zaščitena kmetija dovolj stavbnih zemljišč za širitev kmetije oziroma ali so na predlaganih zemljiščih objekti. Sodišče nima strokovnega znanja, da bi samo odločilo o tem, katere nepremičnine niso pomembne za zaščiteno kmetijo. V primeru potrditve odločitve, pa dedinja predlaga, da naj sodišče na podlagi 217. čl. Zakona o dedovanju (ZD) po uradni dolžnosti dovoli vknjižbo zastavne pravice za njeno judikatno terjatev.

5. Dediča sta na nasprotni pritožbi medsebojno odgovorila in oba predlagata zavrnitev nasprotne pritožbe.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Nepremičnine, ki so predmet dedovanja po izpodbijanem sklepu, tvorijo zaščiteno kmetijo. Izvedenec kmetijske stroke je upoštevaje, da stavbna zemljišča, ki so del kmetije, v razmerju do gozdnih in kmetijskih površin, predstavljajo okrog 10 % vseh zemljišč zaščitene kmetije, sicer zapisal, da kmetija komaj izpolnjuje pogoje za takšen status, a ga po podatkih spisa še vedno ima. Po ugotovitvah izvedenca je bilo z odločbo upravne enote v letu 2014 ugotovljen oziroma preverjen status zaščitene kmetije. Iz podatkov spisa in zemljiškoknjižnih podatkov pa je tudi potrjeno, da je bil status preverjen najprej v letu 2010 (list. št. 116), nato pa v še enkrat v letu 2014. V zemljiški knjigi je zaznamovan status na podlagi teh odločb. V skladu s 4. členom ZDKG in upoštevaje pri tem novelo tega člena v letu 2013 (ZDKG-A) so morale upravne enote po uradni dolžnosti preveriti, ali nepremičnine, ki so del zaščitene kmetije, še izpolnjujejo pogoje za zaščiteno kmetijo in v letu 2014 je bilo to ugotovljeno. Pri tem ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na določbo 15. čl. ZDKG, ki je bil, kot sicer pravilno opozarja pritožnica, dopolnjen oziroma spremenjen z ZDKG-A in v 3. odst. določa, kdaj lahko drugi dedič, ki ni prevzemnik zaščitene kmetije, deduje posamezno nepremičnino iz sklopa zaščitne kmetije. Ločevati je treba ugotovitev statusa zaščitene kmetije v upravnem postopku od načina izplačila nujnega deleža z možnostjo dedovanja posameznih/določenih nepremičnin (do višine nujnega deleža), ki sicer sodijo v sklop zaščitene kmetije, a niso pomembne za zaščiteno kmetijo, v zapuščinskem postopku.

8. Pravilna je odločitev o določitvi dediča - prevzemnika zaščitene kmetije. Sodišče prve stopnje je v razlogih v točkah 4 - 6 izpodbijanega sklepa natančno in podrobno pojasnilo, zakaj meni, da je dedič primeren prevzemnik zaščitene kmetije. Pritožbeno sodišče se strinja z obširnimi razlogi in ne dvomi v pravilnost zaključka, ki ima oporo v dokaznih listinah in prepričljivi izpovedbi dediča. Odgovorjeno je bilo na vse očitke in ugovore dedinje, ki jih pritožba neutemeljeno ponavlja. ZDKG ne določa, da je lahko prevzemnik zaščitene kmetije le nosilec kmetijskega gospodarstva. Osnovni pogoj za dedovanje zaščitene kmetije je prevzemnikov namen obdelovanja kmetijskih zemljišč v sklopu kmetije. ZDKG določa več meril za določitev prevzemnika zaščitene kmetije. Po 7. čl. imajo posamezni kriteriji prednost pred drugimi, v 11 .in 12. čl. pa so določeni izločilni kriteriji. Ti niso bili ne zatrjevani ne ugotovljeni. V konkretnem primeru se je za prevzemnika kmetije priglasil le dedič, saj dedinja ni več vztrajala pri začetni priglasitvi za prevzemnico, temveč je uveljavljala nujni delež in predlagala, da jo dedič izplača, tudi z izročitvijo posameznih nepremičnin v sklopu zaščitene kmetije. Ugovarjala je le, da dedič ni primeren za prevzemnika, kar pa je bilo v dokaznem postopku ovrženo. Sodišče prve stopnje je na podlagi dokumentacije v spisu (izvedenskega mnenja sodnega izvedenca kmetijske stroke in drugih listin), ki se dopolnjujejo, ugotovilo, da obdelovanje kmetijskih površin ostaja dedičeva dejavnost v približno enakem obsegu kot v času zapustnikove smrti. Dedič je kmet, je usposobljen za obdelovanje kmetije in z njo tudi gospodari. Aktivno je vključen v gospodarjenje s kmetijo, saj tudi sam opravlja dela na kmetiji. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dedič v okviru nalog upravitelja zapuščine s svojim delom na kmetiji ohranja zapuščino. Izvedenec je glede na umeščenost kmetije v okolje pojasnil, da se na kmetiji težko preživi le z glavno kmetijsko dejavnostjo, lahko pa ob izvajanju dopolnilne dejavnosti, ki pa jo dedič opravlja.

9. Dedinja neutemeljeno izpodbija ugotovljeno vrednost stavbnih zemljišč na dan zapustnikove smrti. Sodni izvedenec gradbene stroke je strokovno in prepričljivo odgovoril na vse očitke, ki jih pritožnica ponavlja v pritožbi. Njegova metoda ugotavljanja vrednosti stavbnih zemljišč, ki tvorijo takšno kmetijo, je bila tržna primerjava nepremičnin, za kar se je zavzemala tudi pritožnica, s prilagoditvami in s tem upoštevanjem korekcijskih faktorjev, pri čemer je izvedenec upošteval, da so nepremičnine del zaščitene kmetije, kot tudi velikost nepremičnine, njeno lokacijo, namensko rabo in druge dejavnike, kot so oblika, geološka struktura, naklon in drugo. Pri ugotavljanju vrednosti nepremičnin je upošteval tudi Odlok o prostorskem načrtu občine ... (OPPN) in vrednost komunalnega priključka. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da bi moral biti m2 vseh stavbnih zemljišč enoten, ker se zemljišča nahajajo znotraj enotnega območja lokacijskega urejanja. Izvedenec je na primerjavi tržnih cen ugotovil drugače. Podrobno in jasno je obrazložil, od kod je črpal podatke, na podlagi katerih je izračunal končno tržno vrednost stavbnih zemljišč, ki jih je glede na lokacijo razdelil v tri sklope.

10. V odgovor dediču je treba najprej pojasniti, da je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju vrednosti daril, ki jih je zapustnik dal dedinji, pravilno upoštevalo nepremičnini s parc. št. 258/3 in polovični delež parc. št. 258/4, obe k. o. X. S sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I P 593/2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1772/2015 z dne 8. 10. 2015 je bilo odločeno, da se v nujni delež dedinje všteje poleg parc. št. 258/4 tudi vrednost idealnega deleža do 1/2 na parceli št. 258/4, ki sta bili darovani. Iz darilne pogodbe z dne 29. 9. 1993 je razvidno, da je drugo polovico od zapustnika ob sklenitvi darilne pogodbe dobil dedinjin mož. To darilo pa se v skladu s 5. odst. 28. čl. ZD glede na čas smrti zapustnika ne upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine.

11. Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo v skladu s 28. čl. ZD, ko je višino denarne vrednosti nujnega dednega deleža ugotavljajo od vrednosti zaščitene kmetije, od katere je odštelo vrednost izločitvenega zahtevka dediča in dodalo vrednost daril dedinji, a so si razlogi izpodbijane sodbe o slednjem nasprotujoči, ugotovitve izvedenca pa nejasne, zaradi česar zaenkrat ni mogoče ugotoviti prave obračunske vrednosti zapuščine ter posledično vrednosti nujnega deleža dedinje.

12. Sodišče v obrazložitvi navaja, da sta bili darovani nepremičnini po stanju na dan daritve ob smrti zapustnika1 vredni 17.500 EUR in to upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine in nujnega dednega deleža, hkrati pa navaja, da sta bili vredni 73,16 EUR na m2, kar glede na nesporno površino nepremičnin (625 m2 + 381 m2), pomeni 73.598,96 EUR. Tudi iz ugotovitev sodnega izvedenca gradbene stroke, s pomočjo katerega je sodišče ugotavljalo vrednost daril, ni mogoče jasno razbrati, katera je tista vrednost nepremičnin, ki upošteva oceno po vrednosti ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi, saj iz izvedenskega mnenja (list. št. 452 in 504) izhaja, da je ocenil vrednost darovanih nepremičnin na dan smrti in na dan daritve.

13. V skladu s 1. odst. 15. čl. ZDKG nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, in sicer v roku, ki ga določi sodišče in praviloma lahko traja največ pet let, v izjemnih primerih pa lahko sodišče na zahtevo prevzemnika kmetije določi daljši rok, največ deset let. V skladu s 3. odst. 15. čl. ZDKG je določeno, da izjemoma lahko (nujni) dedič iz upravičenih razlogov deduje tudi zemljišče ali druge nepremičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo, do višine nujnega deleža. Z novelo ZDKG-A, ki jo je treba v obravnavani zadevi tudi uporabiti, je določeno, katera so tista zemljišča, ki niso pomembna za zaščiteno kmetijo in jih lahko (kljub temu statusu) deduje dedič namesto denarnega izplačila vrednosti nujnega deleža. Dedinja je predlagala izplačilo vrednosti nujnega dednega deleža v naravi z izročitvijo stavbnih zemljišč, in sicer parceli 258/5 in 257/3, k. o. X,2 ki mejita z njenima darovanima parcelama, in/ali nepremičnine s parc. št. 1149/1, 1149/2, 1154/1 in 1154/2, k. o. Y. Njen predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker naj dedinja ne bi zatrjevala izjemnih okoliščin in s tem upravičenih razlogov za izplačilo nujnega dednega deleža z izročitvijo določenih nepremičnin iz sklopa sicer zaščitene kmetije. Dedinja je po mnenju sodišča sicer zatrjevala prvi pogoji, da navedene parcele niso pomembne za zaščiteno kmetijo, manjkal pa naj bi posebej utemeljen razlog oziroma izjemne okoliščine.

14. Po mnenju pritožbenega sodišče je takšno stališče zmotno. Iz trditev dedičev, podatkov spisa, pa tudi iz izpodbijanega sklepa, je lahko razbrati izjemne okoliščine, ki bi dopuščale poplačilo nujnega dednega deleža z izročitvijo posamezne nepremičnine. Ne glede na pravo vrednost daril gre za izjemno visok znesek izplačila nujnega deleža, v izjemno dolgem roku, kar je za oba dediča, kot oba opozarjata v pritožbah, lahko velik riziko, in za oba relativno neugodno. Poleg tega pa umeščenost zaščitene kmetije v prostor, ki je znotraj naselja med stanovanjskim naseljem in obvoznico (v območje prometne infrastrukture in stanovanjskih površin), kaže, da kmetija dolgoročno le nima toliko možnosti za razvoj oziroma obstoj. Izročitev nepremičnin, ki so stavbna zemljišča, zelo verjetno tudi ne bi predstavljala usodno drobitev zaščitene kmetij. Da gre za posebne okoliščine, pritrjuje tudi dedič s tem, ko opozarja na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije. Ravno iz ugotovitev izpodbijanega sklepa je razvidno, da se na kmetiji težko preživi iz njene gospodarske kmetijske dejavnosti. Ker tako že do sedaj ugotovljene okoliščine primera kažejo na upravičene, izjemne razloge, je zavrnitev predloga dedinje po izročitvi posameznih nepremičnin namesto dolgoletnega negotovega poplačila vrednosti nujnega deleža, preuranjena. O vprašanju, katere nepremičnine (ali predlagani prvi sklop ali drugih sklop ali le katera od njih) niso pomembne za zaščiteno kmetijo, se mora ugotoviti z izvedencem kmetijske stroke in/ali z ustreznimi poizvedbami pri upravni enoti, kar je v konkretnem primeru zaradi zmotnega stališča o nezatrjevanju izjemnih okoliščin kot drugem pogoju izostalo. Pri tem velja poudariti, da status zaščitene kmetije ni ovira za dedovanje dediča (ki ni prevzemnik zaščitene kmetije) posamezne nepremičnine iz sklopa le-te.

15. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, in je bilo treba obema pritožbama delno ugoditi, sklep sodišča prve stopnje pa glede vrednosti nujnega dednega deleža in dolžnosti izplačila v določenem roku ter vknjižbi lastninske pravice za dediča razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (1. odst. 355. čl. ZPP). V delu glede obsega zapuščine (v I. točki izreka izpodbijane sodbe) in glede razglasitve prevzemnika zaščitene kmetije in nujne dedinje pa izpodbijani sklep potrditi (353. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ob tem, ko je sodišče prve stopnje v pretežni meri opravilo dokazni postopek, vrnitev zadeve temu sodišču ne bo povzročilo hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak bi bil ravno z novim sojenjem pred pritožbenim sodiščem, ki bi terjalo ponovitev (in dopolnitev) dokaznega postopka, postopek občutno podaljšan (2. odst. 354. čl. ZPP), hkrati pa bi bilo z ugotavljanjem dodatnega sklopa pravno relevantnih dejstev in njihovo subsumpcijo pod pravno normo šele na pritožbeni stopnji, bistveno okrnjena tudi pravica stranke do pritožbe.

16. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovnem postopku najprej ugotoviti pravo vrednost nepremičnin, ki jih je zapustnik podaril dedinji, in pri tem podati jasne in razumljive razloge, nato pa z ustreznimi poizvedbami pri upravnem organu in/ali izvedencem kmetijske stroke presoditi, ali je mogoče v okviru 3. odst. 15. čl. ZDKG, da dedinja le deduje posamezne nepremičnine iz sklopa zaščitene kmetije. Pri tem je treba paziti, da dedič lahko deduje nepremičnine iz sklopa kmetije le do višine nujnega deleža. 1 V skladu s 30. in 52. čl. ZD je treba oceniti darovane nepremičnine po stanju na dan daritve po vrednosti ob zapustnikovi smrti. 2 Pritožbeno sodišče le opozarja, da je bila po ugotovitvah izvedenca gradbene stroke (list. št. 451) na parc. št. 258/1, k. o. X, ki sodi v zaščiteno kmetijo, izvedena nova parcelacija, namesto nje sta nastali parc. št. 258/5 in 258/6, kar pa po preverjenih zk podatkih še ni vpisano v zemljiški knjigi. Enako velja glede parcele št. 257, k. o. X, ki je del zaščitene kmetije in sta iz nje nastali parceli št. 257/3 in 257/4.