Jedro

V skladu s 27. členom ZST-1 se v postopku delitve stvari ali skupnega premoženja vrednost predmeta postopka določi po vrednosti stvari ali premoženja, ki se deli. Predlagateljica je poravnala zgolj sodno takso za premoženje, katerega delitev je sama predlagala. Nasprotni udeleženec pa je v svojem odgovoru na predlog navedel, da je potrebno upoštevati kot skupno premoženje, torej premoženje, ki ga je potrebno s predmetnem postopku deliti. 126. člen ZNP namreč določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Med skupne stroške pa spadajo tudi sodne takse za predlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotnega udeleženca zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zavrnilo in določilo, da rok za plačilo začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravdnem sredstvu.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec in v pritožbi navaja, da mu je sodišče izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse po tarifni številki 9611 za domnevno nasprotni predlog v znesku 2.035,20 EUR, sam pa nasprotnega predloga ni podal. V postopku je zgolj podal odgovor na predlog predlagateljice, ki pa je za predmetni postopek že plačala sodno takso. Res je, da je v 4. točki svojih navedb navedel, da v celoti nasprotuje predlogu predlagateljice in omenil, da imata stranki zraven premoženja, ki ga navaja predlagateljica kot skupno premoženje še stanovanjsko hišo v vrednosti 250.000,00 EUR, ni pa podal predloga za delitev tega premoženja. Nadalje meni, da je sporna vrednost določena v višini 551.375,00 EUR, na katero pa je sodna taksa že plačana.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca, da ni dolžan plačati sodne takse, saj je vlogo nasprotnega udeleženca z dne 15. 12. 2016 štelo kot predlog da se deli še nepremičnina, parc. št. 409/1 k.o. R., ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo, ki sta jo v času zakonske zveze zgradili obe stranki in spada v skupno premoženje zakoncev, nadalje pa je navedel, da je stanovanjska hiša vredna najmanj 250.000,00 EUR. Nesporno je, da predlagateljica v svojem predlogu z dne 15. 1. 2016 delitve te nepremičnine ni predlagala.

6. V skladu s 27. členom ZST-1 se v postopku delitve stvari ali skupnega premoženja vrednost predmeta postopka določi po vrednosti stvari ali premoženja, ki se deli. Predlagateljica je poravnala zgolj sodno takso za premoženje, katerega delitev je sama predlagala. Nasprotni udeleženec pa je v svojem odgovoru na predlog navedel, da je potrebno upoštevati kot skupno premoženje, torej premoženje, ki ga je potrebno s predmetnem postopku deliti, in sicer nepremičnino ocenjeno na vrednost 250.000,00 EUR, zato je je sodišče prve stopnje po oceni sodišča druge stopnje pravilno odmerilo sodno takso tudi od tega premoženja.

7. Nasprotni udeleženec je v pripravljalni vlogi z dne 15. 12. 2016 v točki 4 med drugim navedel, da se strinja, da se nepremičnina 409/I k.o. R. deli tako, da je vsaka stranka do polovice lastnik tega premoženja, stanovanjska hiša pa je vredna najmanj 250.000,00 EUR. Takšne navedbe pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot predlog za delitev skupnega premoženja.

8. Sodišče druge stopnje k temu še dodaja: v postopku za delitev stvari v solastnini se skupni stroški odmerjajo po 126. členu ZNP, ki določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Vrednost, ki je predmet delitve in predstavlja podlago za določitev sodne takse sta sedaj v tej fazi postopka določili sami stranki postopka. V nadaljevanju postopka pa, v kolikor bo postavljen sodni izvedenec, cenilec, bo relevantna vrednost, ki jo bo določil le ta. Na podlagi takšne vrednosti bo potem odmerjena sodna taksa za predlog in nasprotni predlog. Sodna taksa pa se bo plačala glede na vrednost stvari in premoženja, ki se bo delila. Posamezna plačila sodnih taks udeležencev v postopku se bodo na koncu tako medsebojno poračunala. 126. člen ZNP namreč določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev. Med skupne stroške pa spadajo tudi sodne takse za predlog.

9. Do sedaj je sodišče odmerilo sodno takso zgolj za delitev premoženja, katerega delitev je predlagala predlagateljica, ker pa je delitev premoženja predlagal tudi nasprotni udeleženec je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo sodno takso tudi glede premoženja, katerega delitev predlaga sam. Tekom postopka je tako prišlo do spremembe vrednosti predmeta, zato je sodišče prve stopnje sodno takso pravilno dodatno odmerilo.

10. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

11. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške postopka (165. člen ZPP).

12. V skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje.