Jedro

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica 26. 2. 2010 vložila vlogo za odstranitev grmičevja in dreves malih dimenzij za ureditev njive na delu parc. št. 1137. Vendar pa je Zavod za gozdove z odločbo z dne 22. 4. 2010 odločil, da se ji krčitev gozda na sporni parceli ne dovoli. Glede na takšno odločitev Zavoda za gozdove ter ob upoštevanju določb ZG je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnici skladno z opredelitvami v prostorskih aktih občine ter v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 2010-2019 za odd. 219, po katerih je izkrčena površina na sporni parc. št. 1137 opredeljena kot gozd, z izpodbijano odločbo naložil izvedbo obnove le-tega.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožnici kot lastnici naložil, da mora na parc. št. 1137 k.o. ... zagotoviti obnovo gozda na površini 0,35 ha, ki je razvidna iz skice, ki je sestavni del te odločbe; površino, na kateri je bil gozd nedovoljeno izkrčen in odstranjeni panji, se prepusti naravnemu razvoju oziroma se ne sme obdelovati za kmetijsko rabo od 20. 11. 2011 dalje, dokler je v grafičnem delu prostorskih aktov občine ... nedovoljeno izkrčena površina določena kot „gozdna zemljišča“ (1. točka izreka) ter odločil, da lahko stranka na lastno željo pospeši obnovo gozda s sadnjo sadik drevesnih vrst (hrast, beli gaber, divja češnja, smreka) in z ustrezno zaščito sadik pred objedanjem divjadi s količenjem ali premazi; pred začetkom morebitne sadnje je potrebno za sadike pridobiti in posredovati ustrezna spričevala o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala na prvostopni organ; v primeru obnove s sadnjo sadik mora lastnik izvesti oziroma zagotoviti obžetev sadik v letu 2012 in nadaljnjih pet let zapored vsaj enkrat letno - v juniju (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bil gozd na delu parc. št. 1137 k.o. ... izkrčen v kmetijske namene brez ustreznih dovoljenj. Tožnica je namreč 26. 2. 2010 vložila vlogo za krčitev gozda na omenjeni parceli, ki pa z odločbo z dne 22. 4. 2010 ni bila odobrena. Poudarja, da je v prostorskih aktih občine ... za dele parc. št. 1137 k.o. ... določena namenska raba „območja kmetijskih zemljišč in gozdna zemljišča“. Iz grafičnega dela je jasno razvidno, da je raba „gozdna zemljišča“ določena na izkrčeni površini. Kot gozd je izkrčena površina opredeljena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote ... za obdobje 2010-2019, v oddelku 219, rastiščno gojitvenem razredu hrastovo gabrovje. Gozd je imel tipično zasnovo gozdne združbe „predalpski nižinski gozd gradna in belega gabra“. V Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) je določeno, da se v ravninskih kmetijskih krajinah z majhnim deležem visoke vegetacije gozdove ohranja kot strukturne in ekološke prvine v krajini (sedmi odstavek točke 6 v poglavju II) in da se ravninskih gozdov v kmetijski krajini praviloma ne krči (drugi odstavek točke 3.2.2 v poglavju III). Ugotavlja, da je zadevni gozd del gozdne zaplate v ravninski kmetijski krajini. Tudi iz Gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarskega območja Kranj (Odlok o Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarskega območja Kranj 2001-2010) in Gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote ... 2010-2019 izhaja, da je zadevni gozd del gozda v kmetijski krajini in da so v območju zadevnega posega evidentirane poudarjene ekološke in socialne funkcije gozda (biotopska, klimatska, rekreacijska in estetska funkcija na 2. stopnji). Da ekološke in socialne funkcije gozdov na Kranjskem polju (zadevni gozd je del gozdne zaplate v tej krajini) ne bi bile ogrožene, po usmeritvah v citiranih gozdnogospodarskih načrtih tovrstne krčitve gozdov v tej krajini niso dopustne. Citira tudi 18. člen Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG), po katerem je v gozdovih prepovedano vsako dejanje, ki ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. V skladu s 23. členom tega zakona pa je potrebno na tem zemljišču zaradi zagotovitve trajnosti biološke stabilnosti obnoviti gozd oziroma površino prepustiti naravni obnovi, kot je to določeno v izreku izpodbijane odločbe.

Pritožbeni organ je tožničino pritožbo zoper prvostopno izpodbijano odločbo zavrnil z odločbo z dne 10. 9. 2012. V obrazložitvi citira 15. točko prvega odstavka 3. člena, prvi in drugi odstavek 22. člena ter prvi odstavek 23. člena ZG in poudarja, da je prvostopni organ ugotovil, da je bil izkrčen gozd na delu parc. št. 1137 k.o. ... v kmetijske namene brez ustreznih dovoljenj. Ponavlja ugotovitve in navedbe prvostopnega organa v izpodbijani odločbi ter izpostavlja, da je krčitev brez dovoljenj nezakonita in da mora biti krčitev določena v planu za ta del gozda. Morebitna bodoča sprememba plana in sprememba ureditev pa ne daje podlage za neukrepanje prvostopnega organa.

Tožnica v tožbi navaja, da je sporno zemljišče pridobila po menjalni pogodbi z dne 9. 4. 2009, ki jo je sklenila z Republiko Slovenijo, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov ter po kupoprodajni pogodbi z dne 5. 1. 2010, na podlagi katere je postala izključna lastnica sporne parcele. In sicer je to zemljišče pridobila po obeh pravnih poslih kot njivo in jo po vrednosti njivske parcele tudi plačala. Vrednost zemljišča je v obeh primerih ocenil izvedenec in cenilec kmetijske stroke, pri čemer je bilo zemljišče v obeh primerih ocenjeno kot njiva skladno s katastrsko oznako vrste rabe oziroma kulture. Izvedenec tudi ni izvedenec gozdne stroke. Namen tožnice je bil, da si za potrebe svoje zaščitene kmetije pridobi dodatna obdelovalna zemljišča, to je njivo, ki jo potrebuje. Ker je bilo zemljišče ob skrajnem S in J delu zaraščeno z grmičevjem in nesortnimi drevesi manjših dimenzij (debeline 10-12 cm), je skladno z namenom obeh navedenih pogodb samonikla drevesa odstranila in lastno zemljišče spremenila v njivo ter jo kot tako začela obdelovati. Ker je štela, da je ravnala skladno s katastrskim namenom izrabljanja parc. št. 1137 k.o. ... predvsem pa skladno s 7. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), je parcelo ob skrajni J in S meji očistila. Izpostavlja tudi, da je njej, njenim domačim, pa tudi krajanom znano, da je njivska parcela pred 50 leti obstajala v celotni površini tega zemljišča. Meni, da je do nekontroliranega zaraščanja tega zemljišča prišlo zato, ker bivša lastnica le-tega - Republika Slovenija, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ni ravnal skladno z ZKZ in je zaradi neobdelovanja kmetijskega zemljišča prišlo do zaraščanja. Poudarja tudi, da je bil ob nakupu te parcele poraščen s posameznimi drevesi, predvsem pa grmovjem, le majhen del zemljišča, in sicer cca. 561 m2. To pa je površina, ki po ZG ne predstavlja nobene funkcije gozda in kot taka ne more biti predmet zaščite z izpodbijano odločbo. Meni pa tudi, da ni pomembno, kakšna je namenska raba te parcele v prostorskih aktih občine .... Pomembno je le, kakšna vrsta rabe je navedena v katastru. Kataster je tisti, ki vodi uradno evidenco o vrsti rabe zemljišč, torej o stanju, ki ga dejansko izkazuje parcela, ne pa občinski akti, ki temeljijo zgolj na določbah, ki urejajo prostor v smislu načrtovane ureditve. Da sporna parcela dejansko v naravi predstavlja njivo, je razvidno tudi z neposrednim ogledom ter iz fotografij, ki so priložene k upravnemu spisu. Predlaga tudi svoje zaslišanje in zaslišanje priče A.A. ter sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi; podrejeno da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi, da sodišče naloži toženki, da ji je dolžna povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in odločbe druge stopnje ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopni organ z izpodbijano odločbo tožnici utemeljeno naložil izvedbo obnove opustošenega gozda na parc. št. 1137 k.o. ..., in sicer na površini 0,35 ha, ki je razvidna iz skice, ki je sestavni del izreka izpodbijane odločbe.

Po določbi prve alineje prvega odstavka 5. člena ZG se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da je zagotovljena njihova ekološka, socialna in proizvodna funkcija; zato mora lastnik gozda z gozdovi gospodariti v skladu s predpisi, z načrti za gospodarjenje in upravnimi akti, izdanimi po tem zakonu. Po prvem odstavku 6. člena ZG podlago za gospodarjenje z gozdovi predstavljajo nacionalni gozdni program in načrti za gospodarjenje z gozdovi. Načrti za gospodarjenje z gozdovi pa so po drugi in tretji alineji tretjega odstavka 6. člena ZG gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot in gozdnogojitveni načrti. Prvi odstavek 8. člena ZG določa, da se z načrti za gospodarjenje z gozdovi določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdove ter gozdni prostor, potreben obseg gojenja in varstva gozdov, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja ter pogoji za gospodarjenje z živalskim svetom. Prvi odstavek 22. člena ZG pa določa, da posek na golo kot način gospodarjenja z gozdovi, prepovedan. Ne glede na to prepoved se gozd lahko poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi gozdnogojitvenih ukrepov ali če je to potrebno zaradi sanitarne sečnje oziroma opravljanja preventivnih varstvenih del (drugi odstavek 22. člena ZG). V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena ZG mora lastnik gozda obnoviti gozd, ki je bil opustošen ali v nasprotju s predpisi posekan na golo.

Sodišče po vpogledu v upravni spis zadeve ugotavlja, da je tožnica 26. 2. 2010 vložila vlogo za odstranitev grmičevja in dreves malih dimenzij za ureditev njive na delu parc. št. 1137 k.o. ... Vendar pa je Zavod za gozdove, Območna enota Kranj z odločbo z dne 22. 4. 2010 odločil, da se ji krčitev gozda na sporni parceli ne dovoli. Glede na takšno odločitev Zavoda za gozdove ter ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZG je po presoji sodišča upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnici skladno z opredelitvami v prostorskih aktih občine ... ter v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote ... 2010-2019 za odd. 219, po katerih je izkrčena površina na sporni parc. št. 1137 opredeljena kot gozd, z izpodbijano odločbo naložil izvedbo obnove le-tega.

Iz ortofoto posnetka te parcele iz maja 2003 je razvidno, da je bil na spornih delih parc. št. 1137 gozd. Da je bilo „na delih zemljišče zaraščeno z grmičevjem in nesortnimi drevesi manjših dimenzij“, navaja tudi sama tožnica v tožbi. Da je tožnica gozd izkrčila, je vidno iz fotografij, ki se nahajajo v upravnem spisu zadeve, sicer pa odstranitev dreves in spremembo tega dela parcele v njivo zatrjuje tudi tožnica v tožbi. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je sporno parcelo pridobila na podlagi menjalne in kupoprodajne pogodbe kot njivo, pa sodišče ugotavlja, da tudi iz tožbi priloženih pogodb izhaja, da se zemljišče parc. št. 1137 k.o. ... nahaja delno v območju gozdov, delno v območju kmetijskih zemljišč, kar izhaja iz potrdila o namenski rabi z dne 1. 10. 2008 (tretja alineja 1. člena menjalne pogodbe – priloga A4 in četrta alineja 1. člena kopuprodajne pogodbe – priloga A5). Tožbene navedbe, da je predmetna parcela v katastru opredeljena kot njiva, pa tožnica niti ni izkazala. Zgolj navedba v predloženih pogodbah, da je parc. št. 1137 njiva 6 v izmeri 9355 m2, namreč ne dokazuje takšne tožbene trditve. Sicer pa po mnenju sodišča za odločitev v tej zadevi niso relevantni podatki zemljiškega katastra, temveč je potrebno upoštevati dejansko stanje, ki pa je bilo, kot že povedano, na spornih delih parc. št. 1137 pred opustošenjem, ki ga je izvršila tožnica, gozd. Tako se tožnica tudi ne more uspešno sklicevati na določbo 7. člena ZKZ, ki določa dolžnosti lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskega zemljišča. Kakšno je bilo dejansko stanje na tej parceli pred 50 leti, pa za odločitev v tej zadevi ni relevantno.

Po presoji sodišča pa tožnica ne more uspeti niti z ugovorom, da je bilo sporno zemljišče ob nakupu poraščeno s posameznimi drevesi in grmovjem le v majhnem delu zemljišča, in sicer cca 561 m2, kar po prepričanju tožnice ne predstavlja nobene funkcije gozda in ne more biti predmet zaščite z odločbo upravnega organa. Kot je razvidno iz skice površine gozda, ki je bil nedovoljeno izkrčen in ga je potrebno obnoviti, ki je sestavni del izpodbijane odločbe in kot izhaja iz ortofoto posnetka iz maja 2003, iz ortofoto posnetka iz julija 2011 ter iz Gozdnogojitvenega načrta za odd. 219 k.o. ..., grafični del, je sporni del gozda na parc. št. 1137 del gozdne zaplate v ravninski kmetijski krajini, kot je navedel že prvostopni organ v izpodbijani odločbi, zato ta ugovor ni utemeljen.

Po vsem povedanem je bilo treba tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je namreč ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Ker sodišče glede na gornje stališče ocenjuje, da predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice in priče A.A. ni pomemben za odločitev, je o zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi določbe druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.