Jedro

Ker je gotovo bodočo škodo oziroma funkcionalne težave sodišče priznalo pri pravnem naslovu duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni mogoče teh priznati še iz naslova prestanih telesnih bolečin.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v izpodbijanem delu (zavrnilni del) spremeni tako, da se v 2. točki izreka spremeni tako, da se znesek „1.220,06 EUR“ nadomesti s pravilnim zneskom „3.520,06 EUR“ in v obrestnem delu: od zneska „2.547,36 EUR“ pravilno nadomesti od zneska „4.847,36 EUR, znesek „1.172,70 EUR“ nadomesti s pravilnim zneskom „3.472,70 EUR“ ter v 4. točki izreka tako, da ta pravilno glasi: „Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 234,74 EUR v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II.V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka 243,28 EUR v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in obsodilo toženo stranko na plačilo 1.220,06 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 2.547,36 EUR od 15.10.2010 do 23.11.2010 in od zneska 1.172,70 EUR od 24.11.2010 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. O pravdnih stroških je odločilo, da tožeča stranka krije toženi stranki 112,32 EUR pravdnih stroškov.

2.Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga ugoditev tožbenemu zahtevku v celoti. Sodišče je prenizko odmerilo odškodnino iz naslova fizičnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Opisuje ugotovljene poškodbe in zdravljenje ter trajanje fizičnih bolečin. Opozarja, da ima še zmeraj fizične bolečine pri večjih obremenitvah in celo občasne srednje hude bolečine. Meni, da bi v zvezi z bodočo škodo bilo treba prisoditi višje odškodnine. Tožnik ima anatomske in funkcionalne posledice na levi nogi. Ni pomembno, da ni bil hospitaliziran. Meni, da bi bila odškodnina 4.000,00 EUR primerna. Za strah je dobil le 500,00 EUR, ugotovljen pa je bil primarni in sekundarni strah. Bal se je, da mu bodo odrezali nogo. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ugotavlja, da ima težave že pri delu, tudi pri zunaj hišnih opravilih, kot so lov in delo na njivi. Tožnik ima poškodovano mišico, stanje je dokončno in ni pričakovati izboljšanja. Sodišče ni upoštevalo tožnikove starosti, ki je 40 let in je zato prisojena odškodnina 500,00 EUR prenizka. Gre za delo na železnici, ki zahteva veliko naporov. Izpodbija izrek o stroških in meni, da bi morala tožeča stranka dobiti stroške.

3.Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožba sicer navaja, da izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Vendar v bistvu povzema ugotovitve, ki jih je podal izvedenec medicinske stroke in ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje in meni, da je prisojena odškodnina prenizka. Zato je tudi za pritožbeno sodišče odločilno dejansko stanje, katero je ugotovilo sodišče prve stopnje in se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6.Utemeljeno pa poudarja pritožnica, da je prisojena odškodnina nekoliko prenizka. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je pri zahtevku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče prve stopnje prisodilo občutno prenizko odškodnino (500,00 EUR) in je zato na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja spremenilo odločitev prvega sodišča o primerni odškodnini za nepremoženjsko škodo na podlagi določbe 179. in 182. člena OZ tako, da je prisodilo iz tega naslova v celoti zahtevano odškodnino, to je 2.800,00 EUR. Tožbeni zahtevek je glede na ugotovljeno škodo in primerljivo sodno prakso utemeljen. Premalo je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odmeri tožnikovo starost (roj. 1972) in premalo je upoštevalo obseg funkcionalnih težav, katere bo tožnik moral prenašati celo življenje. Zlasti je potrebno ugotoviti, da ima tožnik že pri vsakodnevnem delu, ko mora izraziteje obremenjevati levo nogo (progovski delavec), prenašati težke predmete, pozimi delati celo 12 urni delavnik, težave in bolečine v poškodovani goleni. Torej za težje opravljanje del (dvigovanje bremen, nekoliko oslabljena groba moč leve goleni) in zato, ker tudi zunaj dela ne morejo opravljati del, kot jih je prej, (opustil je lov in delo na njivi), gre tožniku primerna denarna odškodnina, to je 2.800,00 EUR. Gre tudi za gotovo bodočo škodo, ki jo je treba upoštevati pri odmeri pravične denarne odškodnine po določbi 182. člena OZ. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je prisodilo še 2.300,00 EUR in tudi zakonite zamudne obresti od zahtevka dalje do plačila. Merila za odmero pa je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje. Ker je pritožbeno sodišče sodbo delno spremenilo glede glavnice, je moralo ustrezno spremeniti izrek o zamudnih obresti, ki jih je sicer sodišče pravilno obrazložilo.

7.Pritožba nima prav, ko graja prisojene zneske za pravično denarno odškodnino iz naslova fizičnih bolečin in strahu. Ker je gotovo bodočo škodo oziroma funkcionalne težave, katere je ugotovilo sodišče prve stopnje, sodišče priznalo pri pravnem naslovu duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni mogoče teh priznati še iz naslova prestanih telesnih bolečin. Sodišče prve stopnje je pravilno sicer upoštevalo, da je tožnik utrpel hude bolečine, srednje hude in lažje bolečine (glej povzetek izvedeniškega mnenja iz sodbe), kakor tudi, da bo v prihodnosti trpel določene telesne bolečine. Za ugotovljene fizične bolečine pa je tako priznana odškodnina 1.500,00 EUR primerna.

8.Enako velja za pritožbene navedbe v zvezi z zahtevkom za duševne bolečine zaradi prestanega strahu. Res je, da je izvedenec potrdil tožnikovo izjavo, da je bil hudo zaskrbljen za izid zdravljenja in da je utrpel hud primarni strah. Vendar ta strah ni bil smrtni strah, izvedenec je tudi pojasnil, kdaj se je zdravljenje izboljšalo in da je nato tožnik vedel, da se bo pozdravil. Zato je odmerjena odškodnina v znesku 500,00 EUR primerna.

9.Pritožba tudi graja izrek o pravdnih stroških. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, je moralo odločiti o pravdnih stroških. Ker je tožnik uspel v celoti s 3.472,70 EUR, je njegov uspeh 47,91 % (upoštevaje 100 % 7.247,36 EUR). Tožena stranka je torej uspela z 52,09 %. Po odmerjenih pravdnih stroških tako mora tožena stranka plačati tožeči stranki 234,74 EUR (386,63 – 151,89 EUR). Ker je tožnik zahteval tudi v primeru zamude zakonite zamudne obresti, mu je bilo treba tudi te priznati.

10.Tožniku gre tudi priznati pravdne stroške od zneska, s katerim je v pritožbi uspel. Stroški tožeče stranke so v pritožbi 486,56 EUR (nagrada za sestavo pritožbe in materialni stroški). Ker je tožeča stranka uspela s približno 50 % pritožbe, je pritožbeno sodišče priznalo tudi polovico pritožbenih stroškov oziroma 243,28 EUR in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.