Jedro

Ker je taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje nastala ob vložitvi pritožbe, odločitev o predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, vloženem po vložitvi pritožbe, ne more vplivati na taksno obveznost za to pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo: “Pritožba tožeče stranke z dne 21. 12. 2010 se šteje za umaknjeno in se pravdni postopek ustavi.” Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka sodne takse za pritožbo ni plačala v roku postavljenem ji v plačilnem nalogu in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, niti ni ugovarjala zoper plačilni nalog. Kot materialnopravno podlago svoje odločitve je sodišče prve stopnje navedlo določilo člena 105a Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Tožeča stranka je zoper ta sklep sodišča prve stopnje vložila pravočasno pritožbo “iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in posledično nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.” Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in ugotovi, da se pravdni postopek nadaljuje.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je dne 21. 12. 2010 vložila pritožbo zoper sodbo. Ker sodne takse ob vložitvi pritožbe ni plačala, jo je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom, ki ga je tožeča stranka prejela 24. 12. 2010, pozvalo, da plača odmerjeno ji sodno takso v roku 15 dni in jo opozorilo na posledice, če sodne takse v roku ne bo plačala, kot so te določene v tretjem odstavku 105a člena ZPP. Tožeča stranka je bila sodno takso dolžna plačati v postavljenem ji roku, ki se je iztekel 10. 1. 2011. Ni sporno, da sodne takse v tem roku ni plačala. Kot sama navaja v pritožbi, to pa je razvidno tudi iz spisovnega gradiva, je sodno takso plačala 1. 2. 2011. Tožeča stranka je res 5. 1. 2011, torej še pred potekom roka za plačilo sodne takse (toda po poteku 8-dnevnega roka za vložitev ugovora, ki je potekel 3. 1. 2011 in ne 2. 1. 2011, kot to pritožbeno navaja tožeča stranka), vložila predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 13. 1. 2011 zavrglo kot prepoznega v skladu z določilom prvega odstavka 13. člena ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008 in 97/2010).

Ker je taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje nastala ob vložitvi pritožbe (1. točka drugega odstavka zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZST-1 – Ur. l. RS, št. 37/2008) odločitev o predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse vloženem po vložitvi pritožbe, ne more vplivati na taksno obveznost za to pritožbo (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča II DoR 106/2009 z dne 8. 10. 2009). Zato dne 1. 2. 2011 izvršeno plačilo sodne takse za pritožbo, tudi če je bilo izvršeno pred pravnomočnostjo odločitve o predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, ne more biti pravočasno in tega niti dejstvo pritožbeno zatrjevane 25. 1. 2011 začete prisilne poravnave nad tožečo stranko ne more spremeniti. Taksna obveznost tožeče stranke je namreč nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave, pa tudi rok za plačilo sodne takse določen v plačilnem nalogu, enako pa rok za ugovor zoper plačilni nalog, sta potekla pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Pritožbeno stališče tožeče stranke, da se je rok za plačilo sodne takse iztekel šele 15. dan po prejemu sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje njen predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse zavrglo, je tako zgrešeno.

Zgrešeno pa je tudi pritožbeno izvajanje tožeče stranke, s katerim želi, da bi sodišče njen predlog za oprostitev plačila oziroma odlog plačila sodne takse štelo za ugovor zoper izdani plačilni nalog.

Tožeča stranka je omenjeno vlogo sama označila za predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse in jo je kot tako opredeliti tudi po njeni vsebini. Nikjer v tej vlogi tožeča stranka ni z besedo omenila, da izpodbija prejeti plačilni nalog, da je bila sodna taksa že plačana ali da je le-to sodišče prve stopnje napačno odmerilo, kar sta edina zakonsko dopustna ugovorna razloga določena v petem odstavku 34. člena ZST-1 (sedaj 34a člena), poleg tega pa te vloge niti v določenem 8-dnevnem ugovornem roku, ki je potekel 3. 1. 2011, tožeča stranka ni vložila.

Pritožbeno uveljavljani pritožbeni razlogi tako ne obstojijo in v postopku na prvi stopnji pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo katere od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Ker tožeča stranka sodne takse ni plačala v roku, določenem v plačilnem nalogu in ker niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je odločitev sodišča prve stopnje, da se pritožba šteje za umaknjeno, materialnopravno pravilna.

Pritožbo je bilo tako kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (člen 365 točka 2 ZPP).