Jedro

Ker je upravno sodišče odpravilo odločbi (sklepa) tožene stranke o dovolitvi obnove postopkov, revident ne izkazuje pravnega interesa za revizijo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost odločbe, izdane v obnovljenem postopku. Retroaktivni učinek odprave odločb (sklepov) o dovolitvi obnove namreč vpliva tudi na pravni položaj strank v tem upravnem sporu. Vzpostavljeno je pravno stanje, ko o dovolitvi obnove postopka še ni odločeno. Tudi če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano odločbo, izdano v obnovljenem postopku, odpravilo, zadeve ne bi moglo vrniti upravnemu organu v ponoven postopek, saj brez odločbe (sklepa) o dovolitvi obnove postopka upravni organ nima pravne podlage za ponovno odločanje v obnovljenem postopku. Prav ponovno odločanje v obnovljenem postopku in izdaja drugačne odločbe pa je pravna korist, ki jo želi revident z revizijo doseči.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka in stranka z interesom sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Postojna, št. 352-31/2011-31 z dne 2. 12. 2011. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pustil v veljavi gradbeno dovoljenje, št. 351-151/2008-9 z dne 10. 9. 2008, in odločbo o spremembi tega gradbenega dovoljenja, št. 351-77/2009-10 z dne 20. 11. 2011, izdano investitorju A., d. o. o.(stranki z interesom v tem upravnem sporu), za gradnjo večstanovanjske stavbe na tam navedenih zemljiščih. Tožnikovo pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35108-132/2011-31-BM z dne 3. 2. 2012. 2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrdilo odločitvi in razlogom obeh upravnih organov, opredelilo pa se je tudi do tožbenih navedb. Tako kot oba upravna organa meni, da so, glede na podatke, zbrane v prejšnjem in v obnovljenem postopku, izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja in odločbe o njegovi spremembi.

3. Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga revizijo tožnik (v nadaljevanju revident). Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja vse revizijske razloge iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo, odpravi odločbi upravnih organov ter zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek, oziroma podrejeno, da razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka. Predlaga tudi izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. 4. Tožena stranka odgovora na revizijo ni vložila.

5. Stranka z interesom v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrženje. Dodatno navaja, da ji je bilo za objekt že izdano uporabno dovoljenje, št. 351-140/2011-22 z dne 14. 3. 201, ki ga prilaga. Navaja še, da je Okrajno sodišče v Postojni s sodbo P 41/2011 z dne 15. 6. 2012, ki je postala pravnomočna 16. 4. 2013, in jo prilaga, zavrnilo revidentovo tožbo, s katero je ta uveljavljal ničnost kupoprodajnih pogodb in ničnost ustanovitve služnosti za zemljišče, po katerem poteka dostop do objektov, na katere se gradbeno dovoljenje nanaša. K I. točki izreka: Revizija ni dovoljena.

7. V četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 je med drugim določeno, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa.

8. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti več čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo.

9. V obravnavani zadevi je predmet presoje v upravnem sporu pravilnost odločbe upravnega organa z dne 2. 12. 2011, s katero je prvostopenjski upravni organ v obnovljenem postopku odločil, da stranki z interesom izdano gradbeno dovoljenje in sprememba tega gradbenega dovoljenja ostaneta v veljavi. Postopek izdaje obeh gradbenih dovoljenj je bil obnovljen na podlagi dveh dokončnih sklepov tožene stranke. Z njima je tožena stranka predlogu revidenta za obnovo postopkov ugodila in odločila, da se postopka izdaje obeh dovoljenj obnovita iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, ker revidentu, ki je verjetno izkazal domnevno lastninsko pravico na dveh sosednjih zemljiščih, ne pa tudi na zemljišču, po katerem poteka dostopna pot, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

10. Po izdaji odločbe v obnovljenem postopku (v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe) pa je Upravno sodišče, Oddelek v Novi Gorici, na podlagi tožbe stranke z interesom, s sodbo III U 231/2011-33 z dne 15. 2. 2012, odpravilo obe odločbi tožene stranke o dovolitvi obnove postopkov (št. 35108-132/2011-6-BM z dne 8. 8. 2011 in št. 35108-132/2011-7-BM z dne 9. 8. 2011) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, kar vse izhaja iz listin v sodnem spisu.

11. Zaradi odprave odločb tožene stranke, s katerima je bila obnova postopka dovoljena, so nastopile pravne posledice odprave, kot jih določa prvi odstavek 281. člena ZUP. Ta določa, da se z odpravo odločbe odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz odpravljene odločbe nastale. Pravni učinek odprave je torej retroaktiven in deluje od dneva, s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. Z odpravo odločbe se zato vzpostavi pravno stanje, kot je bilo pred izdajo odpravljene odločbe. Navedeno pomeni, da je pravni položaj strank v primeru odprave odločbe tak, kot da v zadevi odločba sploh še ni bila izdana. Upravni organ pa mora o zahtevku stranke ponovno odločiti.

12. Ker je upravno sodišče s sodbo III U 231/2011-33 z dne 15. 2. 2012 odpravilo odločbi tožene stranke o dovolitvi obnove postopkov, retroaktivni učinek odprave teh odločb vpliva tudi na pravni položaj strank v tem upravnem sporu, kjer se presoja odločba, izdana v obnovljenem postopku. Glede na določbe 268. in 270. člena ZUP se namreč odločba izda v obnovljenem postopku le na podlagi sklepa oziroma odločbe o dovolitvi obnove postopka. Ker je v obravnavani zadevi vzpostavljeno pravno stanje, ko o dovolitvi obnove postopka še ni odločeno, po presoji Vrhovnega sodišča revident v tem upravnem sporu (kjer se presoja zakonitost odločbe, izdane v obnovljenem postopku) ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo. Tudi če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in izpodbijano odločbo, izdano v obnovljenem postopku, odpravilo, zadeve ne bi moglo vrniti upravnemu organu v ponoven postopek, saj brez odločbe o dovolitvi obnove postopka upravni organ nima pravne podlage za ponovno odločanje. Prav ponovno odločanje v obnovljenem postopku in izdaja drugačne odločbe pa je pravna korist, ki jo želi z revizijo doseči revident. Poleg tega pa v obravnavani zadevi, glede na to, da je dovolitev obnove predmet ponovnega odločanja, samo odločba, izdana v obnovljenem postopku (s katero je bilo odločeno, da gradbeni dovoljenji ostaneta v veljavi), v revidentov pravni položaj ne posega, saj iz te odločbe zanj niso nastale nobene nove pravne ali dejanske posledice, ki bi lahko vplivale na njegov pravni položaj. Na njegov pravni položaj vpliva le odprava odločb o dovolitvi obnove postopka, kar pa ni predmet tega upravnega spora.

13. Glede na navedeno revident ne izkazuje več pravnega interesa za revizijo, zato je Vrhovno sodišče njegovo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

14. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo tožeče stranke izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 15. Ker je po navedeni določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, o vloženi reviziji pa je Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče, ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

16. Ker tožnik z revizijo ni uspel, odgovor stranke z interesom na revizijo pa ni prispeval k odločitvi sodišča, morata na podlagi določb prvega odstavka 154. člena, drugega odstavka 155. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 trpeti tožnik in stranka z interesom vsak svoje stroške revizijskega postopka.