Jedro

Ker bi dolžnik s plačilom upničine terjatve le izpolnil svojo obveznost iz izvršilnega naslova, oprava izvršbe sama po sebi (če ob tem niso izpolnjeni tudi ostali pogoji za odlog izvršbe) ne more predstavljati znatnejše škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe. V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da naj bi bila že s samo izvršbo izkazana verjetnost nastanka znatnejše škode. Dolžnik namreč z upnico ni bil v poslovnem razmerju; zato ni dolžan plačati nekaj, česar "ni naredil ali moral narediti". Stroškov ni priglasil. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik z vložitvijo predloga za obnovo postopka proti izvršilnemu naslovu sicer izpolnil poseben pogoj iz 1. tč. 1. odst. 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), da pa pri tem ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe iz 1. odst. 71 čl. ZIZ. Dolžnik namreč v predlogu za odlog izvršbe (redna št. 4) ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Navedbe v pritožbi, da naj bi bila že s samo opravo izvršbe izkazana verjetnost nastanka škode, so pri tem neutemeljene. Ker bi dolžnik s plačilom upničine terjatve le izpolnil svojo obveznost iz izvršilnega naslova, oprava izvršbe sama po sebi (če ob tem niso izpolnjeni tudi ostali pogoji za odlog izvršbe) ne more predstavljati znatnejše škode. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita; zato je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (v skladu z 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s 15. čl. ZIZ).