Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo spremenjene okoliščine in preživninske zmožnosti na strani nasprotnega udeleženca, ki je zatrjeval znižanje oziroma poslabšanje preživninskih sposobnosti, saj je izgubil hišo, njegovo podjetje je šlo v stečaj, prejema pa pokojnino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preživnino, določeno s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 183/2011 z dne 6. 9. 2011 na znesek 70,00 EUR, zvišalo na znesek 150,00 EUR mesečno za vsakega predlagatelja, s tem da je odločilo, da se zvišana preživninska obveznost zniža za mesečne zneske že plačanih preživninskih obveznosti, podrobneje navedenih v izreku izpodbijanega sklepa (I. in II. točka izreka). V III. točki izreka je odločilo, da vsak od udeležencev nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da je že tako plačeval 100,00 EUR preživnine namesto 81,00 EUR, vendar pa slednje ne pomeni, da je zmožen plačevati kar za 36,40 EUR višjo preživnino, kot je sedaj določena po zadnji uskladitvi z dne 1. 2. 2022. Tako visoka preživnina bo na mesečni ravni zanj postala ogrožajoča, saj iz nobenega dokaza ne izhaja, da ima višje dohodke, kot izhaja iz uradne evidence. Iz bilance stanj podjetja A. d.o.o. izhaja, da nima nobenih prihodkov, njegov življenjski standard ne odraža njegovih prihodkov, saj potuje in preživlja počitnice v družbi prijateljev, ki vedno nosijo stroške njegovega počitnikovanja in potovanj. Z nobenim dokazom ni bilo dokazano, da ima dodatne prihodke. Njegova zasebnost se predlagateljev ne tiče. Zaradi slabega premoženjskega stanja je bil oproščen plačila sodne takse, kar pomeni, da ni zmožen plačevati preživnine v višini 150,00 EUR za vsakega predlagatelja. Objave na socialnih medijih ne izkazujejo njegovih prihodkov in se sodišče z njimi ne bi smelo ukvarjati, prav tako promocija stojnic na facebooku ne pomeni, da ima prihodek od tega. Izpovedba predlagateljev, da pridobiva dohodke od prodaje sadja, ni verodostojna, saj sta stranki v postopku in morata dokazati, da pridobiva dodaten dohodek. Iz bilance družb A. d.o.o. in B. d.o.o. izhaja, da posluje z izgubo in ne more dobiti dodatnega dohodka. V času pandemije pa so trgovine odpisovale hitro pokvarljivo blago zaradi omejitev. Prav tako ni namen preživnine zagotavljati luksuzno življenje svojih otrok. Sam pa prejema zgolj pokojnino v višini 507,15 EUR. C. C. ne more biti verodostojna priča, saj je njegova bivša partnerka in goji do njega zamere. Res je, da se je pokojnina iz 360,00 EUR zvišana na 507,15 EUR, vendar so se zvišale tudi cene življenjskih potrebščin, s takšno pokojnino pa ne more plačevati 300,00 EUR preživnine, kar predstavlja več kot polovico njegove pokojnine. Najem sobe ne izkazuje, da ima dodatne prihodke, pri preživljanju mu pomagata starša, čeprav imata nizke pokojnine. Dejansko stanje izkazuje, da je prejemnik pokojnine v višini 507,15 EUR, da mu prijatelji oziroma prijateljica omogočajo preživljanje počitnic, pri preživljanju mu pomagata starša po svojih močeh, sam pa ni zmožen plačevati preživnine predlagateljema, saj mu prejemki iz naslova pokojnin tega ne omogočajo. Prav tako dvomi, da ima druga predlagateljica status študentke.

3. V odgovoru na pritožbo je druga predlagateljica predložila potrdilo o vpisu na fakulteto. Predlagatelja prerekata navedbe iz pritožbe in predlagata potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku so bile uporabljene določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ter na podlagi 42. člena ZNP-1 tudi določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživnina, ki je bila določena s sodno poravnavo P 183/2011 z dne 6. 9. 2011 na znesek 70,00 EUR in po zadnji uskladitvi znaša 81,80 EUR, zviša zaradi spremenjenih okoliščin, to je zaradi višjih potreb predlagateljev in dohodkov nasprotnega udeleženca.

7. Že določena preživnina se lahko zviša oziroma zniža le pod pogojem, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če sodišče spremenjenih okoliščin v smislu potreb upravičenca oziroma zmožnosti zavezanca ne ugotovi, ni podlage za spremembo preživnine, tudi ne v primeru, da slednja morebiti ni ustrezna in ne krije vseh upravičenčevih preživninskih potreb.1 V kolikor sodišče ugotovi obstoj spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih je bila preživnina določena (189. člen DZ), sodišče višino preživnine glede na spremenjene potrebe upravičenca ali spremenjene zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, spremeni ter z izvršilnim naslovom že določeno preživnino zviša ali zniža (197. člen DZ).

8. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da so se potrebe predlagateljev, ko je bila preživnina znižana, povečale, saj sta 11 let starejša, s čemer so povezani tudi stroški bivanja, prehrane, higiene, oblačil in obutve, varstva, izobraževanja, oddiha in razvedrila (20. točka obrazložitve), zato je sodišče prve stopnje pravilno na novo ocenjevalo njune potrebe. Pri tem je njune potrebe po obsežnem dokaznem postopku ocenilo, za prvega predlagatelja na cca 680,00 EUR in za drugo predlagateljico na cca 850,00 EUR. Sodišče je upoštevalo, da predlagatelja prejemata štipendijo v višini cca 85,00 EUR in da zaslužita manjše zneska preko študentskega servisa, in sicer druga predlagateljica na dva do tri mesece cca 50,00 EUR ter čez poletje, cca 428,00 EUR. Prav tako je upoštevalo, da je prvi predlagatelj s poletnim delom zaslužil preko študentskega servisa cca 790,00 in 945,00 EUR.

9. Za mater predlagateljev, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zasluži cca 1.450,00 EUR mesečno, sicer pa predlagatelja živita pri njej.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo spremenjene okoliščine in preživninske zmožnosti na strani nasprotnega udeleženca, ki je zatrjeval znižanje oziroma poslabšanje preživninskih sposobnosti, saj je izgubil hišo, njegovo podjetje je šlo v stečaj, prejema pa pokojnino. V letu 2011 je prejemal pokojnino v višini okrog 360,00 EUR, sedaj pa okrog 507,15 EUR, živi v najemniški hiši, kjer stroški bivanja znašajo okrog 150,00 EUR, najemnine ne plačuje, saj se z lastnikom za najemnino še nista dogovorila. Lastnik hiše, ki jo ima v najemu, je družba D. d.o.o., v hiši pa živi skupaj s staršema, ki sta upokojena. Nima nepremičnega premoženja, niti osebnega avtomobila. Na G. cesti ima v najemu sobo za namen izvajanja stikov, za kar plačuje 50,00 EUR, nima pa tam prijavljenega začasnega prebivališča, imena najemodajalca pa ni želel razkriti. Je lastnik dveh družb, ki poslujeta z izgubo, preko njiju nabavlja sadje, katerega za njegovo družbo prodajajo pogodbeniki. Njegova družba ima namreč v lasti stojnice, vendar pa zaslužka družba nima, saj je imela negativno stanje. Pogosto potuje v tujino, in sicer na Hrvaško, odvisno od potreb družbe, stroške v tujino krije podjetje, sadje pa prodaja v imenu in na račun družbe. V tujino potuje tudi, če ga kdo povabi, kot na primer na morje, kamor ga vabijo prijatelji in prijateljice, ki mu v celoti krijejo stroške hotelskih storitev in oddiha.

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi teh podatkov pravilno zaključilo, da si zgolj s takšno pokojnino, kot jo nasprotni udeleženec prejema, ne bi mogel privoščiti življenjskega sloga kot ga živi, in sicer tetovaž, bivanja v hotelih, ki bi jih sicer naj plačevale druge osebe, plačevanje storitev in nakupov prvemu predlagatelju v višini preko 5.000,00 EUR v letih 2020 do 2022, zraven tega pa ima v najemu sobo za 50,00 EUR mesečno oz. v času stika lahko koristi celotno stanovanje.

12. Prav tako sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo njegovi izpovedbi, da mu pri financiranju pomagata starša, saj so njuni dohodki nizki, oče je v osebnem stečaju in prejema 653,00 EUR pokojnine, mama pa 649,00 EUR. V lasti ima stojnice s sadjem, ki jih promovira na facebooku ter nabavlja sadje v tujini, česar tudi po oceni sodišča druge stopnje ne bi počel, če iz te dejavnosti ne bi imel prihodkov oz. zaslužka.

13. Res je, da ima nasprotni udeleženec pravico do nedotakljive zasebnosti, v skladu s 35. členom Ustave RS, vendar pa zaključkov sodišča prve stopnje, glede njegovih prihodkov in sposobnosti preživljanja otrok, ni uspel izpodbiti in nima prav, da bi sodišče moralo upoštevati zgolj uradno pridobljene podatke, to je njegovo pokojnino, saj je v predmetnem postopku več kot očitno, da nasprotni udeleženec razpolaga z mnogo višjimi dohodki, kot pa jih prikazuje. O slednjem ima izpodbijani sklep ustrezne in obsežne razloge v 27. točki obrazložitve in jih sodišče druge stopnje v celoti povzema kot pravilne.

14. Starši so dolžni svoje otroke preživljati, pri čemer so koristi otrok njihova poglavitna skrb, v tej smeri pa tudi obveznost, da svoje otroke preživljajo (135. do 137. člen DZ).

15. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je namen preživnine, da se vsak mesec upravičencem zagotovijo sredstva za primerno pokritje vsakodnevnih in običajnih potreb in da zadovoljevanje teh ni odvisno od vsakokratnega mnenja katerega od staršev, saj se je v predmetnem postopku jasno izkazalo, da predlagatelj finančno podpira zgolj prvega predlagatelja tudi z dodatnimi plačili, medtem ko drugi predlagateljici, razen preživnine, ne prispeva ničesar. Sodišče prve stopnje pa je pri ugotavljanju potreb predlagateljev upoštevalo samo nujne in potrebne stroške in slednji nikakor ne predstavljajo luksuznih potreb predlagateljev. Oba predlagatelja se redno šolata, od njiju se tako ne more pričakovati, da poleg izpolnjevanja šolskih obveznosti še v celoti služita in skrbita za svoje izobraževanje, saj je slednje preživninska obveznost staršev. Upoštevaje, da sta starša otroka sposobna preživljati, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je predlagatelj sposoben plačevati preživnino v višini 150,00 EUR za vsakega od predlagateljev, ne da bi zaradi slednjega bilo ogroženo njegovo preživljanje, saj je več kot očitno, da njegov prihodek ne predstavlja zgolj pokojnina v znesku nekaj čez 500,00 EUR, sicer pa s plačilom preživnine v višini 150,00 EUR vsakemu predlagatelju, pokriva le manjši del njunih preživninskih potreb.

16. Glede na ugotovljeno, ker je prišlo do spremenjenih okoliščin na strani preživninskih upravičencev in preživninskega zavezanca, o čemer ima sodišče prve stopnje obrazložene in prepričljive razloge, je pritožba nasprotnega udeleženca neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17. Udeleženci nepravdnega postopka stroškov pritožbenega postopka niso priglasili, zato je odločitev o njih odpadla.

1 VS RS sodba II Ips 3/2020 z dne 19. 6. 2020.