- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep IV Ips 92/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:IV.IPS.49.2010 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevah o prekršku sme vložiti le (vrhovni) državni tožilec, ne pa tudi storilec prekrška ali njegov zagovornik.
Izrek
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
Obrazložitev
A. 1. S sodbo PRp 1878/2008 z dne 21.11.2008 je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo obdolženega L.Z. zoper sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah PR 1035/2007-03 z dne 25.4.2008 in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga storilec, zaradi kršitev Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), zaradi bistvene kršitve določb 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in drugih kršitev ZP-1, ki so vplivale na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe. Predlaga, da ga Vrhovno sodišče oprosti odgovornosti za prekršek, podredno pa izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne drugemu sodišču v novo obravnavanje.
B.
3. Po določbi drugega odstavka 169. člena ZP-1 zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. V skladu s citirano določbo ZP-1 torej sme zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevah o prekršku vložiti edino (vrhovni) državni tožilec, ne pa tudi storilec prekrška ali njegov zagovornik. Ta lahko vloži pobudo za vložitev tega izrednega pravnega sredstva pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije.
4. Glede na to, da ZP-1 storilcu prekrška ne daje pravice vložiti to izredno pravno sredstvo, je Vrhovno sodišče zahtevo storilca L.Z. za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).