Jedro

Pravne osebe v pravdnem postopku ne morejo izvrševati procesnih dejanj neposredno, temveč lahko to počno le preko fizičnih oseb, ki morajo biti za to posebej pooblaščene. Tako kot se v pravnem prometu nasploh, z izjavljanjem volje preko fizičnih oseb (zastopanjem - 84. člen Zakona o obligacijskih razmerjih), uresničuje poslovna sposobnost pravnih oseb, se s procesnimi dejanji v pravdnem postopku uresničuje njihova pravdna sposobnost. Pri izvrševanju funkcije zakonitih zastopnikov delniške družbe v pravnem prometu, se morajo člani uprave oziroma direktor podpisati v imenu družbe in navesti firmo družbe ter svoj položaj člana uprave oziroma direktorja (da je možna avtorizacija njihovih podpisov, se ti overjeni hranijo v sodnem registru - 3. odstavek 198. člena in 49. člen ZGD). Prav to pa seveda velja tudi za vsa zastopnikova procesna dejanja, ki jih vrši v pravdnem postopku za delniško družbo, s pisnimi vlogami, torej tudi za revizijo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki odškodnino in sicer M. T. znesek 1.389.801,00 Sit, I. T. in N. T. pa po 1.200.000,00 Sit, vsem z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke zoper takšno sodbo delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dolžna tožena stranka, solidarno z "Osiguranjem Croatia" po sodbi P 43/92, plačati tožnikom odškodnino in sicer M. T. 1.189.801,00 Sit, I. in N. T. pa po 1.000.000,00 Sit, vsem z zakonitimi zamudnimi obretmi, sama pa vsakemu tožniku še znesek 200.000,00 Sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga revizijskemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek.

V skladu s 3. odstavkom 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je bila revizija vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni popolna.

Iz določila 2. odstavka 106. člena ZPP izhaja, da je ena od bistvenih sestavin vsake pismene vloge tudi podpis vložnika. V obravnavani zadevi nastopa na toženi strani kot pravdna stranka pravna oseba, konkretneje delniška družba. Pravne osebe v pravdnem postopku ne morejo izvrševati procesnih dejanj neposredno, temveč lahko to počno le preko fizičnih oseb, ki morajo biti za to posebej pooblaščene. Tako kot se v pravnem prometu nasploh, z izjavljanjem volje preko fizičnih oseb (zastopanjem - 84. člen Zakona o obligacijskih razmerjih), uresničuje poslovna sposobnost pravnih oseb, se s procesnimi dejanji v pravdnem postopku uresničuje njihova pravdna sposobnost. Upravičenje za zastopanje zavarovalne delniške družbe temelji na zakonu (zakoniti zastopniki). Imajo ga osebe, ki so določene z Zakonom o zavarovalnicah (Uradni list RS, št. 64/94 - v nadaljevanju ZZav) oziroma v primeru, če delniška zavarovalna družba še ni uskladila svoje organizacije in poslovanja ter ustanovitvenih in drugih aktov z določbami tega zakona (1. odstavek 111. člena ZZav), v Zakonu o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (v nadaljevanju ZTSPOZ). Po 26. členu ZZav in 248. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št 30/93 - v nadaljevanju ZGD) v zvezi z 21. členom ZZav, so to člani uprave in sicer skupno, razen v primeru, če je s statutom predvideno, da so za zastopanje pooblaščeni le posamezni člani uprave. Po 1. točki 1. odstavka 44. člena ZTSPOZ pa je zakoniti zastopnik direktor delniške zavarovalne družbe. Pri izvrševanju funkcije zakonitih zastopnikov delniške družbe v pravnem prometu, se morajo člani uprave oziroma direktor podpisati v imenu družbe in navesti firmo družbe ter svoj položaj člana uprave oziroma direktorja (da je možna avtorizacija njihovih podpisov, se ti overjeni hranijo v sodnem registru - 3. odstavek 198. člena in 49. člen ZGD). Prav to pa seveda velja tudi za vsa zastopnikova procesna dejanja, ki jih vrši v pravdnem postopku za delniško družbo, s pisnimi vlogami, torej tudi za revizijo. Iz 351. člena ZPP v zvezi z 399. členom ZPP izhajata mimimalni zahtevi, ki jih mora izpolnjevati vsaka revizija, da se sploh lahko obravnava. To sta navedba sodbe, ki se izpodbija in podpis revidenta oziroma njegovega zakonitega zastopnika. Revizija brez katerekoli od navedenih sestavin se šteje za nepopolno.

Revizije tožene stranke ni podpisal nihče, zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 1.4.1996, opr.št. P 376/94-41 pozvalo toženo stranko, da naj jo podpiše njen zakoniti zastopnik in jo opozorilo, da bo v primeru, če tega ne stori v roku 8 dni, revizijo zavrglo kot nepopolno. Tožena stranka je že po poteku roka poslala sodišču odgovor, da iz izvoda revizije s katerim sama razpolaga, izhaja, da jo je podpisala referentka tožene stranke. Sodišče prve stopnje je kljub takšnemu odgovoru ponovilo poziv toženi stranki, naj revizijo podpiše zakoniti zastopnik. Vendar pa tožena stranka navedene pomanjkljivosti ni odpravila, saj tudi izvod revizije, ki ga je po ponovljenem pozivu vrnila sodišču, ne ustreza njegovi zahtevi. Takšno revizijo je bilo zato treba kot nepopolno zavreči. Ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, jo je v skladu z 2. odstavkom 351. člena ZPP v zvezi z 399. členom ZPP in na podlagi 392. člena ZPP, zavrglo revizijsko sodišče.