Jedro

Zakonsko določeni roki so prekluzivni, kar pa ne velja za sodno določene roke. Smisel rokov v okviru procesnega vodstva sodišča je namreč pospešitev postopka, ta cilj pa je dosežen samo v primeru, ko sodišče zamudo roka sankcionira. Če stranka procesno dejanje opravi sicer po poteku roka za njegovo opravo, vendar preden sodišče o tem odloči oz. zamudo roka sankcionira, ni razloga, da procesnega dejanja stranke ne bi upoštevalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

* Odločitev sodišča prve stopnje Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka, določenega v sklepu opr. št. P 547/2008 z dne 6. 10. 2008. V 2. točki je zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

* Pritožbeni razlogi in pritožbene navedbe Zoper izpodbijani sklep v celoti se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka.

V zvezi s 1. točko izreka napadenega sklepa navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da mu roka za predložitev listin, potrebnih za odločanje v postopku oprostitve plačila sodnih taks, ne podaljša, rezultat šikaniranja tožnika s strani razpravljajoče sodnice, saj potrebnih listin ni mogel pravočasno priskrbeti iz objektivnih razlogov.

Glede 2. točke izreka napadenega sklepa graja postopanje sodišča, ki je njegov predlog za podaljšanje roka za predložitev omenjenih listin zavrnilo, čeprav je v trenutku odločanja že razpolagalo z vsemi potrebnimi listinami za odločanje o oprostitvi. Predlaga razveljavitev sklepa v obeh točkah in da sodišče odloči o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi predložene dokumentacije.

Pritožba ni utemeljena.

* K pritožbi zoper prvo točko izreka sklepa Pritožnik smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj naj bi obstajale okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost razpravljajočega sodnika sodišča na prvi stopnji. Pritožbena navedba je neutemeljena, saj tožnik ne pojasni, na kakšen način in zakaj naj bi bil razpravljajoči sodnik pristranski. Samo nestrinjanje s sodnikovim procesnim vodstvom v konkretnem primeru ne more biti odklonitveni razlog iz. 6. točke 70. čl. ZPP.

Podlaga za podaljševanje sodno določenih rokov je 2. odstavek 110. čl. ZPP. Ta izrecno določa, da sodišče rok lahko (in ne mora) podaljšati, če so za to opravičeni razlogi. Prvostopenjsko sodišče je pritožnikov predlog za podaljšanje roka argumentirano in obrazloženo zavrnilo, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da je pri tem povsem pravilno uporabilo materialno pravo.

* K pritožbi zoper drugo točko izreka sklepa Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnikova graja postopanja sodišča prve stopnje utemeljena. Drži sicer splošno pravilo, da so roki za stranke načelno prekluzivni (1), vendar pozna to pravilo izjeme. V teoriji in sodni praksi ni sporna prekluzivna narava zakonsko določenih rokov za stranke. Drugače pa velja za sodno določene roke. Smisel rokov v okviru procesnega vodstva sodišča je namreč pospešitev postopka, ta cilj pa je dosežen samo v primeru, ko sodišče zamudo roka sankcionira. Če stranka procesno dejanje opravi sicer po poteku roka za njegovo opravo, vendar preden sodišče o tem odloči oz. zamudo roka sankcionira, ni razloga, da procesnega dejanja stranke ne bi upoštevalo. Prekluzivno učinkovanje teh procesnih rokov bi bilo namreč v nasprotju z njihovim namenom, ki je bil z dopolnitvijo vloge očitno dosežen. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa (2).

Ne glede na zgornjo ugotovitev pa je odločitev sodišča prve stopnje v konkretnem primeru v 2. točki izpodbijanega sklepa materialno pravilna.

Tožnik namreč sodišču sploh ni dostavil vse dokumentacije, ki jo je to od njega v sklepu, opr. št. P 547/2008/3 z dne 6. 10. 2008, zahtevalo. Ker sodišče pred odločitvijo o predlogu ni razpolagalo z vsemi zahtevanimi dokazili po 3. točki 13. čl. tedaj veljavnega Zakona o sodnih taksah (ZST) (3), tožnikov predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni bil sposoben za obravnavo in ga je bilo potrebno iz razloga po 4. odstavku 108. čl. tedaj veljavnega ZPP (sedaj 5. odstavku) zavreči. Na takšno pravno posledico nepredložitve vseh zahtevanih dokazil je bil pritožnik v omenjenem sklepu z dne 6. 10. 2008, s katerim je sodišče pritožnika pozvalo k dopolnitvi vloge, tudi pravilno opomnjen.

* Zaključek Pritožbeno sodišče je, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere je dolžno v skladu s 1. odstavkom 366. čl. ZPP v zvezi z 2. odstavkom 350. čl. ZPP paziti po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke v celoti zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot določa 2. odstavek 365. čl. ZPP.

O pritožbi zoper sklep je na temelju 1. odstavka 366. a čl. ZPP odločal sodnik posameznik, saj ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj oz. od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, da bi zadevo odstopil v reševanje senatu.

(1) Prekluzivni je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku tega roka ni več mogoče opraviti.

(2) Ustavna odločba Up-191/01, sklep VSK II Cpg 235/2001, sklep VSL II Cp 958/2000. (3) Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 48/90, 14/91, 17/91, 38/96, 20/98, 50/98, 70/2000, 93/01, 99/02, 73/03, 121/03.