Jedro

Prvostopenjsko sodišče je na podlagi predkaznovanosti obtoženca tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljeno napravilo sklep o obtoženčevem negativnem odnosu do spoštovanja pravnih norm in pravnega reda naše države

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so razlogi za pripor zoper obtoženega A. A. še podani.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik, ki uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, napačne uporabe materialnega prava (kršitev kazenskega zakona) ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo pripora, oziroma nadomestitev z milejšim ukrepom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. V nasprotju s pritožnikom namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor - da je izkazan utemeljen sum storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, njegova ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Sodišče je ob izpostavljenih objektivnih okoliščinah, nanizalo tudi številne okoliščine, ki so na strani obtoženca in so relevantne za presojo njegove ponovitvene nevarnosti. Obrazložitev ponovitvene nevarnosti obtoženega, ki je zajeta v točki 6. pritožbeno izpodbijanega sklepa je za pritožbeno sodišče povsem sprejemljiva in zaključka sodišča prve stopnje o obtoženčevi izraziti ponovitveni nevarnosti pritožbene navedbe ne morejo spodnesti. Sodišče prve stopnje je kot subjektivne okoliščine izpostavilo obtoženčeve izrazite negativne in zavržne osebne lastnosti, ki kažejo na okrutno, brezčutno in pretkano osebo, ki je povsem nekritična do svojega ravnanja, ki naj bi ga storila na zahrbten način in ves čas tako pred izvršitvijo dejanja, kot tudi po njem, delovala zelo premišljeno in ni pokazala obžalovanja do smrti partnerke B. B. niti na samem pogrebu. Razlogi, s katerimi pritožnik izpodbija obstoj negativnih osebnih lastnosti obtoženega, predstavljajo pritožnikove lastne dokazne zaključke, ki pa za pritožbeno sodišče niso sprejemljivi.

6. Po ustaljeni sodni praksi mora biti vselej podana vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina za obstoj ponovitvene nevarnosti. Ob tem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo številne subjektivne okoliščine, pritožnik ne more računati na uspeh s pavšalnim zatrjevanjem, da je s smrtjo oškodovanke prenehala obtoženčeva ponovitvena nevarnost, kot tudi ne z zanikanjem obtoženčeve predkaznovanosti, glede katere je napačno pritožbeno naziranje, da je bil obtoženi zaradi prestane kazni deležen rehabilitacije, ko je očitno, da obtoženi vseh izrečenih mu zapornih kazni niti še ni prestal. Za utemeljen sklep na obtoženčevo ponovitveno nevarnost v nasprotju s pritožbeno zatrjevanim, ni pomembna le vrsta preteklih kaznivih dejanj (ko vsaj glede zatrjevanja nesrečnosti slučaja ni povsem izključena vzporednica med obravnavano zadevo in zadevo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III K 12195/2019), temveč tudi kontinuiteta izvrševanja prepovedanih ravnanj in pripravljenost obtoženca, da svoje cilje dosega na zakonsko prepovedan način. Ob upoštevanju navedenega je prvostopenjsko sodišče na podlagi predkaznovanosti obtoženca tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljeno napravilo sklep o obtoženčevem negativnem odnosu do spoštovanja pravnih norm in pravnega reda naše države. Prepričljivosti zaključka o obstoju ponovitvene nevarnosti ne omaje niti ponovljen pritožben pomislek, da je bil pritožnik več let po storitvi očitanega kaznivega dejanja na prostosti, na katerega je pritožbeno sodišče odgovorilo že v svojem sklepu z dne 7. 10. 2021, na katerega se, ob tem, ko pritožba ne vnaša ničesar novega, v izogib ponavljanju v celoti sklicuje.

7. Ob pravilnem zaključku, da so izkazane objektivne in subjektivne okoliščine, ki kažejo na resno in konkretno ponovitveno nevarnost, kar je v izpodbijanem sklepu v nasprotju s pritožbeno zatrjevanim tudi ustrezno konkretizirano, substancirano in obrazloženo, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je pripor še vedno neogibno potreben in sorazmeren ukrep. Ob upoštevanju teže očitanega kaznivega dejanja, načina izvršitve, številnih drugih izpostavljenih obremenilnih okoliščin je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, da je pripor še vedno sorazmeren glede na poseg v obtoženčevo osebno svobodo, kar vse je ustrezno obrazložilo tudi z vidika trajanja pripora.

8. Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi razlogov za pripor, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.