Jedro

Kljub temu, da je bila pravica do odpravnine dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ni podana pristojnost delovnega sodišča, ker je bila odpravnina določena za primer prenehanja funkcije člana uprave in ne za primer prenehanja delovnega razmerja, tako da ne predstavlja pravice iz delovnega razmerja, ampak temelji na določba ZGD-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi (točka 1) in da bo po pravnomočnosti tega sklepa ta zadeva odstopljena pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kopru (točka 2).

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadalj.) pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, saj je določitev stvarne pristojnosti odvisna od tega, na katero pravno področje se nanaša zahtevek in kje je urejena pravna podlaga za rešitev spora. Glede na to, da tožnica v tem sporu zahteva ugotovitev nezakonitosti razlogov za odpoklic oz. podredno razveljavitev sklepa nadzornega sveta in plačilo odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pravica do odpravnine v zvezi z razrešitvijo s funkcije člana uprave pa je izrecno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, gre za pravico iz delovnega razmerja in je tako za odločanje v tem sporu stvarno pristojno delovno sodišče. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje se je s tem sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, saj tožnica s tožbo zahteva ugotovitev neutemeljenosti razlogov za odpoklic in podrejeno razveljavitev sklepa o odpoklicu in izplačilo odpravnine, katere višina je opredeljena v točkah 10.4 – 10.12 pogodbe o zaposlitvi. Zahtevek tožnice temelji na določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS št. 42/2006 in nadalj.), saj odpoklic članov uprave oziroma pogoje za odpoklic določa ZGD-1, kar je v tožbi navajala tudi tožeča stranka.

Pogodba o zaposlitvi (A4) je bila sklenjena na podlagi 259. člena ZGD-UPB1 in na podlagi 9. člena ZDR. Poglavje Prenehanje mandata in prenehanje pogodbe članice uprave določa razloge za prenehanje mandata in tudi pogoje, kdaj tožnici pripada odpravnina. Med temi razlogi je tudi odpoklic članice uprave s strani nadzornega sveta iz razlogov, ki so določeni skladno z ZGD. Odpravnina, ki je določena v pogodbi v točkah od 10.4. do 10.12., je določena za primer prenehanja funkcije, zaradi katere je bila pogodba sklenjena in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja. Pritožba je tako neutemeljena, saj sam naziv pogodbe – pogodba o zaposlitvi – in institut – odpravnina – še ne pomeni, da gre za pravico iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da zahtevek tožnice temelji na določbah ZGD-1 in tako za odločanje o tem sporu ni stvarno pristojno, kar je v skladu tudi z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 12. 6. 2008, objavljenim v zbirki Pravna mnenja I/2008. Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.