Jedro

Za veljavnost pogodbe o zaposlitvi zakon in KPGD predpisujeta zgolj javno objavo oz. javni razpis, ne pa njene vsebine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke z dne 22.10.1999, na podlagi katerega je tožnici prenehalo delovno razmerje sklenjeno za določen čas. Sodišče je ugotovilo, da je tožnici delovno razmerje, sklenjeno iz razloga po 5. alinei 1. odstavka 17. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 do 71/93 - ZDR), to je začasno povečanega obsega dela, zakonito prenehalo po 2. odstavku istega člena.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. V obrazložitvi revizije ponavlja predhodne trditve, da v razpisu prostih delovnih mest v časopisu Vestnik ni bilo navedeno niti število potrebnih delavcev niti, da bodo sklenili delovno razmerje za določen čas. Zato pravna presoja sodišča, da je bilo delovno razmerje za določen čas s tožnico zakonito sklenjeno, nima opore v zakonu. Tožnica je res podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas, to pa je morala storiti, če je hotela delati. Neodgovorjeno je ostalo tudi vprašanje izbire med zaposlenimi za določen čas, ki so lahko ostali v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas. Zato predlaga, da se reviziji ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahtevku tožnice v celoti stroškovno ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pravno podlago za odločitev v sporni zadevi vsebuje 17. člen ZDR, po katerem se delovno razmerje za določen čas lahko sklene samo v taksativno določenih primerih iz 1. odstavka ter v drugih primerih, ki jih določa zakon oziroma v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošni akt (11. alinea). Po dejanskih ugotovitvah obeh sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 370. člena ZPP), je tožnica prvič podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas - zaradi povečanega obsega dela pri toženi stranki - dne 9.11.1998 za dobo treh mesecev (do 8.2.1999), drugič za čas od 9.2.1999 do 8.5.1999 in tretjič za čas od 9.2.1999 do 9.11.1999 (šest mesecev). S tem dnem je tožnici skladno z določbo 2. odstavka 17. člena ZDR zaradi preteka časa, za katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno, prenehalo delovno razmerje.

Materialnopravni očitek revizije, da je bilo delovno razmerje nezakonito sklenjeno, ker v razpisu prostih delovnih mest prodajalcev v časopisu Vestnik, ni bil določen čas za katerega se sklepa delovno razmerje, ni utemeljen. Objava oziroma razpis prostega delovnega mesta kot ga predpisuje 8. člen ZDR pomeni uresničitev ustavne pravice iz 49. člena Ustave Republike Slovenije, s katero je zagotovljena dostopnost vsakega delovnega mesta vsakemu pod enakimi pogoji. Sklenitev delovnega razmerja brez javne objave oziroma javnega razpisa (razen v primeru iz 9. člena ZDR) bi tako res pomenila sklenitev v nasprotju z ustavo in zakonom, kar bi lahko imelo za posledico prenehanje delovnega razmerja po 7. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.

Vsebine objave prostega delovnega mesta zakon ne določa, določali sta jo splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki sta veljali do sprejema splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97 z dne 4.7.1997). V njunem 3. členu je bila predpisana dolžnost delodajalca, da v objavi oziroma razpisu delovnega mesta navede čas, za katerega se sklene delovno razmerje, posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, rok za prijavo kandidata in rok v katerem mora biti le-ta obveščen o izbiri.

Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, ki je začela veljati z dnem sklenitve, to je 1.6.1997, takšnega dolžnostnega ravnanja ne vsebuje več. Za veljavnost pogodbe o zaposlitvi torej zakon in navedena kolektivna pogodba predpisujeta zgolj javno objavo oziroma javni razpis, ne pa njune vsebine.

Pogodba o zaposlitvi je sklenjena, ko se delavec in delodajalec dogovorita o tistih pravicah in posebnostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje (11. člen ZDR). Vsebino pogodbe o zaposlitvi natančneje določa 9. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. V 1. odstavku tega člena je določeno, da se s pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec dogovorita glede vprašanj o sklenitvi, nastopu in trajanju delovnega razmerja, delovnem mestu, za katero se sklepa delovno razmerje, kot tudi nazivu delovnega mesta ter tarifnem razredu, v katerega je delovno mesto razvrščeno, poskusnem delu, pripravništvu, kraju opravljanja dela, pravicah med delovnim razmerjem kot so delovni čas in dopust, o ukrepih za posebno varstvo delavcev, izobraževanju, osnovni plači in dodatku, načinu spremembe pogodbe ter tudi drugih pravicah in obveznostih delodajalca in delavca. Tožnica je na podlagi razpisa, objavljenega v časopisu Vestnik, sklenila delovno razmerje, kot izhaja iz predloženih pogodb o zaposlitvi za določen čas treh oziroma šestih mesecev zaradi povečanega obsega dela na delovnem mestu prodajalca, ki je razvrščeno v IV. tarifni razred, s polnim delovnim časom, v trajanju 40 ur tedensko. Za opravljeno delo je bil dogovorjen osnovni osebni dohodek v znesku 74.000,00 tolarjev, tožnici so bili zagotovljeni predpisani ukrepi in varstvo pri delu ter letni dopust. Njena obveznost pa je bila, da bo vestno in pravočasno izpolnjevala vse določene in pričakovane naloge in cilje poslovne enote. S podpisom teh pogodb, s katerimi so bile dogovorjene vse bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi iz 9. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (skladno z določbo 26. člena ZOR), je bila pogodba o zaposlitvi pravno veljavno sklenjena. Da je obstajalo soglasje volj o teh bistvenih sestavinah, je tožeča stranka sama priznala. Zato je pravilna pravna presoja obeh sodišč, sprejeta na podlagi ugotovljenih dejstev - nedotakljivih v revizijskem postopku (3. odstavek 370. člena ZPP) - da je tožnici veljavno sklenjeno delovno razmerje za določen čas prenehalo s pretekom časa za katerega je bilo sklenjeno.

Ugotovljeno dejansko stanje je tudi po presoji revizijskega sodišča dajalo zakonito podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen.

Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena revizijo zavrnilo. Izrek o revizijskih stroških je zajet v zavrnilnem delu sodbe.