Jedro

Zahteva v pritožbi za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu, ki ni bila uveljavljana v postopku pred sodiščem prve stopnje je sprememba tožbe, ki v pritožbenem postopku ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 28.11.1969 sklenila na Matičnem uradu v Občini Zagorje M. H., roj. B. dne 24.5.1950 in J. H., roj. dne 5.1.1944, ter odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pravdnega postopka. Zoper sodbo je vložil toženec pritožbo v kateri predlaga, da se ugotovi dejanska krivda za razvezo zakonske zveze, da se toženca oprosti vseh stroškov pravdnega postopka ter zahteva mesečno preživnino vključno do svoje zaposlitve. Pritožbo utemeljuje s tem, da sodišče ni upoštevalo toženčevih izjav na glavni obravnavi, ampak je upoštevalo le tožničine, ki so enostranske in neresnične. Tako tožničine navedbe o toženčevi agresivnosti, popivanju, odklanjanju stikov s tožnico in o tem, da nevzdržno stanje v zakonu traja že štiri leta zaradi toženčevega popivanja in nezaposlenosti, niso resnične. Po njegovem mnenju je za nevzdržnost v zakonski zvezi izključno kriva tožnica, in sicer zaradi nemoralnega življenja - zamenjala naj bi več ljubimcev in poskušala razdreti tudi druge družine, finančnih zahtev, pretiranih zahtev po samostojnosti in egoizma. Nadalje navaja, da je kljub temu, da je bil štiri leta nezaposlen, s pomočjo svojih staršev skrbel za materialno plat skupnega življenja, tako da tožnica ni bila v ničemer prikrajšana. Tožnica je tista, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ki ji jih nalaga zakon. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodijane sodbe. Pritožba ni utemeljena. Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku ni bilo storjenih bistvenih procesnih kršitev iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1999), pa tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, na kar v okviru preizkusa sodbe prve stopnje pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) pozna samo en razvezni razlog, to je nevzdržnost zakonske zveze. Skladno s 65. členom ZZZDR sme, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, vsak zakonec s tožbo zahtevati razvezo zakonske zveze. Pri tem je zakonsko zvezo potrebno razvezati tudi, če je nevzdržna le za enega izmed zakoncev ter ne glede na odgovornost za nevzdržnost, zato se jo lahko razveže tudi na zahtevo zakonca, ki je kriv za tako stanje v zakonski zvezi. Glede na navedeno se prvostopno sodišče pri odločanju o razvezi pravilno ni spuščalo v ugotavljanje, kateri od zakoncev je kriv za nevzdržnost, saj krivda na možnost razvezati zakonsko zvezo ne vpliva. Pritožba zato v tem delu ni utemeljena. Toženčev predlog v pritožbi, da se ga oprosti plačila taks in stroškov postopka, predstavlja po oceni pritožbenega sodišča pritožbo zoper stroškovno odločitev v izpodbijani sodbi. Vendar pritožba v tem delu ni utemeljena, saj nobena od strank stroškov ni zaznamovala do konca glavne obravnave, ko je po določbi 3. odstavka 163. člena ZPP skrajni rok za priglasitev stroškov. Pritožbeno sodišče pa o oprostitvi taks in stroškov ne more odločati, ker o tem vedno odloča sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje tudi ni moglo odločati o preživnini, ki jo šele v pritožbi zahteva toženec. Po določbah 81. člena ZZZDR se nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za preživljanje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, določi na njegovo zahtevo ...znesek za preživljanje v breme drugega zakonca, ustrezno njegovim možnostim. Tudi ZPP v 3. odstavku 421. člena izrecno določa, da o preživljanju zakonca odloči senat samo na njegovo zahtevo. Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 2. člena ZPP, da v pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje pravilna, saj sodišče prve stopnje ni moglo odločati o zahtevku, ki sploh ni bil postavljen (po uradni dolžnosti pa o preživljanju zakonca, za razliko od preživljanja skupnih otrok, glede na zgoraj navedeno, sodišče ne more odločati). Toženčeva zahteva, ki jo prvič postavlja v pritožbi, da mu mora tožnica plačevati mesečno preživnino, pomeni spremembo tožbe v smislu določbe 2. odstavka 184. člena ZPP, ki določa, da je uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (obstoječi je zahtevek tožnice za razvezo zakonske zveze), sprememba tožbe. Sprememba tožbe pa je dovoljena samo do konca glavne obravnave, na pritožbeni stopnji pa ne. Neutemeljeno pritožbo je bilo torej treba zavrniti, izpodbijano sodbo pa potrditi, skladno s členom 353 ZPP.