Jedro

SPZ v 257. členu določa, kaj vse mora vse mora vsebovati pogodba o ustanovitvi stavbne pravice (zvezovalni pravni posel). Kaj mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) za vpis stavbne, pa določa 20.a člen ZZK-1, ki je matični predpis tega področja. Ta je jasen in (v primeru določenih situacij) ne napotuje na uporabo 19. člena ZZK-1, za kar se zavzema pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo: - da se drugemu udeležencu dopusti udeležba v tem zemljiškoknjižnem postopku (I. točka izreka), - da se ugovor drugega udeleženca kot neutemeljen zavrne in potrdi sklep o vpisu Dn 94094/2023 (II. točka izreka) in - da predlagatelj sam krije svoje stroške, ki so mu nastali v tem postopku (III. točka izreka).

2. Zoper sklep je pritožbo vložil drug udeleženec. V njej navaja, da mora pogodba o ustanovitvi stavbne pravice v skladu z 257. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) vsebovati: - ime lastnika nepremičnine, - zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbe pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine. V obravnavani pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice oz. zemljiškoknjižnem dovolilu pa natančnega opisa stavbne služnosti ni. Temu ne zadostuje vsebina v 1. in 2. členu pogodbe. Pogodbi ni priložen geodetski načrt niti grafična priloga z natančno označeno lokacijo, na katerem delu parcele se ustanavlja stavbna pravica. Kot izhaja iz komentarja SPZ, je obseg stavbne pravice treba opisati natančno in tako kot pri služnostih ne bo zadostovala le navedba, da gre za stavbno pavico. Glede na navedeno stališče, ki vpis stavbne pravice izenačuje s služnostmi, je treba pri vpisu konkretne stavbne pravice upoštevati 19. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), v skladu s katerim je treba prostorske meje pri opisu vsebine natančno opisati, kadar je pravica omejena na določen dele nepremičnine (II Ips 32/2022). To velja tudi za konkretni primer, saj se stavbna pravica nanaša zgolj na nedoločenih 98 m² parcele, katere celotna površina meri 66.210 m². V zemljiškoknjižnem dovolilu tudi ni navedeno, kaj oz. kakšno stavbo naj bi predlagatelj na podlagi pridobljene stavbe pravice lahko zgradil. Vse navedeno je pomembno, ker je celotna parcela št. 2511/1 javno dobro - javna železniška infrastruktura. Glede na vse povedano je mnenja, da zemljiškoknjižno sodišče ne more več slediti zgolj strogemu načelu formalnosti pri odločanju o vpisu, ampak je treba presoditi, ali zemljiškoknjižno dovolilo oz. vpis stavbne pravice v pogodbi ustreza merilom iz 19. člena ZZK-1 v povezavi s stališčem Vrhovnega sodišča. V konkretnem primeru ni tako, zato je mnenja, da bi moralo sodišče predlog za vpis zavrniti oz. zavreči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. SPZ v 257. členu določa, kaj vse mora vse mora vsebovati pogodba o ustanovitvi stavbne pravice (zvezovalni pravni posel). Kaj mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) za vpis stavbne, pa določa 20.a člen ZZK-1, ki je matični predpis tega področja. Ta je jasen in (v primeru določenih situacij) ne napotuje na uporabo 19. člena ZZK-1, za kar se zavzema pritožba.

5. Ali je pogodba, ki je podlaga izpodbijanemu vpisu materialnopravno pravilna, zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati, saj za to ni stvarno pristojno. V zvezi s primernostjo zemljiškoknjižnega dovolila pa sodišče pazi zgolj na njegovo ničnost, ki izhaja iz njegove notranje vsebine, neodvisno od posla, na podlagi katerega je bilo izdano. Gre torej za vprašanje, ali vsebuje odložni ali razvezni pogoj (23. člen SPZ).

6. Ker predloženo zemljiškoknjižno dovolilo ustreza merilom, ki jih določa 20.a člen ZZK-1 in ker so izpolnjeni ostali pogoji za vpis (148. člen ZZK-1) stavbne pravice v zemljiško knjigo in ker pritožba ni utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).