Jedro

Tožena stranka izhaja iz napačnega stališča, da je izvršilno sodišče z razveljavitvijo sklepa o izvršbi, ki je sledila njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, že odločilo o tožbenem zahtevku. Ker s sklepom izvršilnega sodišča z dne 24. 10. 2018 o tožbenem zahtevku ni bilo odločeno, ampak se je šele po pravnomočnosti tega sklepa začelo obravnavanje glavne stvari, sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v osmih dneh plačati 3.981,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Hkrati ji je naložilo plačilo izvršilnih in pravdnih stroškov tožeče stranke, skupaj v višini 449,00 EUR s pripadki (II. točka izreka).

Pritožba tožene stranke

2. Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritoži ugodi in izpodbijano sodbo spremeni njej v prid. Podrejeno pa je predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba ni utemeljena.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

5. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje in presoja sodišča prve stopnje

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, izhaja, da je bila tožena stranka v vtoževanem obdobju naročnica treh tožničinih produktov, in sicer B.hr, G. in P. Zato je presodilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo (619. člen Obligacijskega zakonika). Ker tožena stranka ni prerekala cene storitev, je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje (absolutno) bistveno kršilo določbe pravdnega postopka - glede očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

7. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi VL 75074/2018 z dne 11. 9. 2018 (red. št. 5) je izvršilno sodišče s sklepom VL 75074/2018 z dne 24. 10. 2018 (red. št. 8; v nadaljevanju sklep izvršilnega sodišča z dne 24. 10. 2018) na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) sklep o izvršbi razveljavilo. Na podlagi istega zakonskega določila je odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Postopek se je nato nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

8. Od uveljavitve novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) sodišče v postopku izdaje plačilnega naloga v odločbi o glavni stvari ne odloča več, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi. Pač pa po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil plačilni nalog oziroma v tem primeru sklep o izvršbi, razveljavljen, začne z obravnavanjem glavne stvari.1 Glede na navedeno je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, ali sklep o izvršbi ostane v veljavi ali pa se razveljavi.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, (1) da je treba izvršbo na podlagi 76. člena ZIZ2 ustaviti, (2) da je bilo o dajatvenem zahtevku že pravnomočno odločeno s sklepom izvršilnega sodišča z dne 24. 10. 2018 in (3) da obstaja litispendenca. Tem pritožbenim navedbam je skupno, da pritožnica izhaja iz napačnega stališča, da je izvršilno sodišče z razveljavitvijo sklepa o izvršbi, ki je sledila njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, že odločilo o tožbenem zahtevku. Ker s sklepom izvršilnega sodišča z dne 24. 10. 2018 o tožbenem zahtevku ni bilo odločeno, ampak se je šele po pravnomočnosti tega sklepa začelo obravnavanje glavne stvari, sodišče prve stopnje ni storilo absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

- glede očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

10. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izdalo sodbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo. Kot izhaja iz 3. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje ocenilo, da so obstajali pogoji za odločitev brez razpisa naroka za glavno obravnavo. Sklicevalo se je na drugi odstavek 454. člena ZPP. Po tem določilu lahko sodišče brez razpisa naroka izda odločbo, (1) če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in (2) če nobena pravdna stranka izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah ni zahtevala.

11. Pritožnica ni trdila, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje izvedbo naroka izrecno zahtevala. Navedla je le, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti narok za glavno obravnavo, ker je tožeča stranka zahtevala zaslišanje priče K. A. glede spornih dejstev.

12. Zahteva za razpis naroka mora biti s strani stranke izrecno in določno postavljena. Zato le dokazni predlog za zaslišanje strank ali priče ne pomeni zahteve za izvedbo naroka.3 Pa tudi sicer se tožena stranka ne more sklicevati na neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka. Dokazni predlog tožeče stranke namreč ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke.

- glede očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

13. Pritožnica je sodišču prve stopnje očitala, da je prekoračilo tožbeni zahtevek. S tem je smiselno uveljavljala kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zato je treba vsak tak očitek obrazložiti in konkretizirati. Tega pa tožena stranka ni storila. Zato se pritožbeno sodišče do tako nekonkretiziranega očitka ne more podrobno opredeliti.

- glede očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

14. Tožena stranka je navedla, da je protispisen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka naročnica treh tožničinih produktov, saj je o tem odločilnem dejstvo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih o vsebini listin. Ob tem je navedla, da iz elektronskega sporočila, ki ga je predložila, izhaja, da po izteku naročniškega razmerja naročila ne bo več podaljšala. Navedla je tudi, da iz elektronskega dopisa tožeče stranke z dne 26. 11. 2015 izhaja, da splošni pogoji tožeče stranke ne dovoljujejo avtomatičnega podaljšanja. Zato je sodišču prve stopnje očitala absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

15. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (t. i. protispisnost) je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa podatkov, pri katerem se sodišče ne opredeljuje vrednostno, torej ne tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza. Takšen napačen prenos podatkov iz listin, ki jih navaja tožena stranka, pa iz izpodbijane sodbe ni razviden. Pač pa je sodišče prve stopnje na podlagi dokaznega postopka ugotovilo, da je bila tožena stranka v vtoževanem obdobju naročnica tožničinih produktov. Pritožnica torej z zgoraj povzetimi pritožbenimi navedbami ne uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (glede obstoja naročniškega razmerja). S tem pa uveljavljala pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljen (prim. prvi odstavek 458. člen ZPP). Zato podrobnejši odgovor na te njene pritožbene navedbe ni potreben.

16. Nedovoljen pritožbeni razlog predstavlja tudi (sicer nekonretizirano) zatrjevana kršitev 323. in 324. člena ZPP. S tem tožena stranka namreč uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti prav tako ni dovoljen pritožbeni razlog (prim. prvi odstavek 458. člen ZPP).

17. Povsem nejasna pa je pritožbena navedba, da prvi pripravljalni spis tožeče stranke z dne 12. 12. 2018 vsebuje drugačen „pepit“, zaradi česar ga ni mogoče šteti kot dopolnitev tožbe po prvem odstavku 108. člena ZPP. Tožena stranka je najbrž imela v mislih tožbeni predlog (petit), vendar pa kljub temu ni jasno, kaj je želela s to pritožbeno navedbo doseči. Zato pritožbeno sodišče te pritožbene navedbe sploh preizkusiti ne more.

Sklepno

18. Pritožba torej ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena zoper stroškovno odločitev v II. točki izreka.4 Ker pa pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Stroški pritožbenega postopka

19. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Prim. drugi odstavek 436. člena ZPP. 2 Prvi odstavek določb 76. člena ZIZ določa: Poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. 3 Prim. VSL sodba II Cpg 171/2017 z dne 28. 2. 2017, VSL sodba II Cpg 214/2017 z dne 6. 3. 2017 , VSL sodba II Cpg 804/2016 z dne 20. 7. 2016 in VSL sodba II Cpg 1771/2015 z dne 2. 2. 2016. 4 Tožena stranka se je na stroške pritožila zgolj posledično. Ker pa s pritožbo ni uspela, je tudi pritožba proti odločitvi o pravdnih stroških neutemeljena.