22. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Miklavža Kneza iz Ljubljane, Igorja Levstka iz Ljubljane, Aleksandra Majdiča iz Ljubljane in Silvije Oblak iz Ljubljane, ki jih zastopa Odvetniška družba Vidovič-Horvat, o.p.- d.n.o., Ljubljana, na seji dne 22. februarja 2001

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti 1. člena in tretjega odstavka 5. člena Zakona o izdaji obveznic za izplačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudniki izpodbijajo 1. člen Zakona o izdaji obveznic za izplačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (v nadaljevanju ZIOOZP), ki določa, da izda Republika Slovenija za izplačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje obveznice največ do višine 20 milijard tolarjev za obveznosti države na podlagi pravnomočnih odločb o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja in določitvi višine odškodnine za zaplenjeno premoženje. Z izpodbijano določbo naj bi bile kršene določbe 2., 14., 15., 22., 30., 67., 153. in 155. člena Ustave ter prvega odstavka 1. člena Protokola št. 1, 3. člena Protokola št. 7 in 14. člena h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). Pobudniki menijo, da jih taka določba postavlja v neenakopraven, diskriminatoren in negotov položaj glede realizacije poplačila škode zaradi odvzetega premoženja. Diskriminirani naj bi bili vsi tisti državljani, ki jim odškodnine, priznane s pravnomočnimi odločbami, zaradi limitiranega zneska izdanih obveznic ne bodo izplačane.

2.Pobudniki izpodbijajo tudi tretji odstavek 5. člena ZIOOZP, ki določa, da je Republika Slovenija dolžna zagotoviti dodatna sredstva za pokrivanje obveznosti po tem zakonu na zahtevo skupščine Slovenskega odškodninskega sklada (v nadaljevanju SOD1), če sredstva, s katerimi upravlja SOD, ne zadoščajo tudi za pokrivanje obveznosti iz tega zakona (drugi odstavek 5. člena ZIOOZP). Izpodbijana določba naj bi po mnenju pobudnikov prepuščala volji skupščine SOD odločitev o tem, ali bodo sredstva za poravnavo obveznosti zagotovljena. Zato naj bi bil kršen 2. člen Ustave.

3.V skladu z določbo 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko da pobudo za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta pa je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Prav tako za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS ne zadošča samo hipotetičen, ekonomski ali drug dejanski interes.

4.Pobudniki sicer navajajo, da v sodnih postopkih zahtevajo povrnitev škode za zaplenjeno premoženje zaradirazveljavljavitve kazni zaplembe premoženja, vendar ta okoliščina še ne izkazuje, da izpodbijane določbe ZIOOZP posegajo v njihov pravni položaj. Predpis mora namreč neposredno posegati v njihove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, ugoditev njihovemu predlogu pa mora privesti do spremembe njihovega pravnega položaja. O njihovi pravici do povrnitve škode zaradi neupravičene zaplembe premoženja bo sodišče odločalo na podlagi določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in nasl. - ZIKS2) in ne na podlagi izpodbijanih določb ZIOOZP. Zgolj z splošnim zatrjevanjem, da je znesek 20 milijard tolarjev prenizek za poravnavo vseh obveznosti, ki naj bi jih imela Republika Slovenija iz naslova odškodnin za neupravičeno zaplenjeno premoženje, zaradi česar naj bi ostajala nevarnost, da jim odškodnine ne bodo izplačane, pobudniki neposrednega in konkretnega pravnega interesa za vložitev pobude niso izkazali.

Pobudniki pa tudi zmotno menijo, da lahko izpodbijani določbi posegata v njihovo pravico do odškodnine za premoženje, zaplenjeno z razveljavljeno kaznijo zaplembe premoženja, ki jo bo sodišče ugotovilo s pravnomočno sodno odločbo.

5.Ker pravni interes kot predpisani procesni pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem ni izkazan, je bilo treba pobudo zavreči.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen

[1]Z uveljavitvijo Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000) je bilo spremenjeno ime Slovenskega odškodninskega sklada v Slovensko odškodninsko družbo.

[2]Določbe 145. člena in členov od 145.a do 145.č (uveljavljene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 10/98 - ZIKS-G) ostanejo v veljavi kljub uveljavitvi novega Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (266. člen, Uradni list RS, št. 22/2000 - ZIKS-1).