Jedro

Kako se določa dohodek na družinskega člana pa je določal pravilnik o štipendiranju (pravilnik - Uradni list RS, št. 48/99 in nadalj.). Ta je v 4. členu določal, da se v dohodek na družinskega člana vštevajo vsi bruto dohodki in osebni prejemki. Kateri so osebni prejemki je razvidno iz zakona o dohodnini (Zdoh - Uradni list RS, št. 71/93 in nadalj.), enako tudi, od katerih osebnih dohodkov se ne plačuje dohodnina (19. člen), in ki se tudi ne vštevajo v dohodek na družinskega člana. Ker se vštevajo vsi bruto dohodki, se na ta način vštevajo tudi dohodki iz naslova dohodka prejetega v tujini.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se razveljavita odločbi toženca št. 390-196/02-214 z dne 28.1.2002 in odločba Območne enote Murska Sobota št. 341-0604-2011/32-1 z dne 8.10.2001, s katerima je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do republiške štipendije, ker so dohodki na družinskega člana presegali premoženjski cenzus.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče prekoračilo teritorialno pristojnost pri ugotavljanju dohodkov očeta tožnice, ki ustvarja dohodek v tujini, ker taki dohodki ne morejo biti primerljivi. Obveznosti iz plače v tujini so višje kot v RS, to pa pomeni, da ne gre za enakopraven položaj vseh prosilcev. Kot primerljiv bi bilo treba upoštevati dohodek delavca v gradbeništvu v RS, kar bi šele pomenilo enak položaj. Sodišče je napačno razlagalo zakon o dohodnini, kršilo ustavo v 14. in 22. členu. Ker sodišče ni navedlo odločilnih dejstev v sodbi, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Predlagala je, da se revizija dopusti v skladu z določbo 31. in 32.člena ZDSS-1. Revizija je bila v skladu z določbo 357. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP. Višina dohodka na družinskega člana v letu 2000 je, kot to pravilno navaja že sodišče druge stopnje, dejanska ugotovitev, do katere sta enotno prišli obe nižji sodišči. Na to dejansko ugotovitev je vezano tudi revizijsko sodišče, zato bi lahko v zvezi z njo zavzemalo stališče samo v primeru, če bi do odločitve sodišča prišlo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi tega ne bi bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje Sodbo sodišča druge stopnje je mogoče preizkusiti in tudi vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, zato ni mogoče ugotoviti v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ni pa mogoče ugotoviti te bistvene kršitve določb pravdnega postopka zato, ker naj sodišče ne bi obrazložilo pravno zmotnih stališč strank. Ker je sodišče jasno obrazložilo, zakaj se všteva v dohodke družinskih članov tudi dohodek prejet v tujini, to za preizkus sodbe povsem zadošča. Ni jasno, zakaj naj bi sodišče pri sojenju prekoračilo teritorialno pristojnost, kot tudi ni jasno, kaj naj bi v tem primeru teritorialna pristojnost sploh pomenila. Sodišče je odločalo o pravici do republiške (slovenske) štipendije, za stranki postopka je veljala krajevna pristojnost v Sloveniji, svojo odločitev je oprlo na slovenske predpise, saj tuji predpisi ne morejo vplivati na priznanje pravic iz socialne varnosti.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na določbo 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovan ju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Uradni list RS, št. 5/91 in nadalj.), po kateri lahko republiško štipendijo pridobijo le kandidati, pri katerih dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega zneska 130% zajamčene plače. Kako se določa dohodek na družinskega člana pa je določal pravilnik o štipendiranju (pravilnik - Uradni list RS, št. 48/99 in nadalj.). Ta je v 4. členu določal, da se v dohodek na družinskega člana vštevajo vsi bruto dohodki in osebni prejemki. Kateri so osebni prejemki je razvidno iz zakona o dohodnini (ZDoh - Uradni list RS, št. 71/93 in nadalj.), enako tudi, od katerih osebnih dohodkov se ne plačuje dohodnina (19. člen), in ki se tudi ne vštevajo v dohodek na družinskega člana. Ker se vštevajo vsi bruto dohodki, se na ta način vštevajo tudi dohodki iz naslova dohodka prejetega v tujini. Ker gre za dejanske dohodke in izračun realnega povprečnega zneska dohodka na vsakega družinskega člana, ni sprejemljiva zahteva tožnice, da naj bi se v njenem primeru za dohodke, ki jih je prejemal oče v tujini, šteli tuji dohodki, ki bi jih za enako delo prejel na delu v Sloveniji, saj to ne bi pokazalo pravih dohodkov na družinskega člana. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo na ustrezne predpise in jih tudi pravilno uporabilo, ni bilo ugotoviti zmotne uporabe materialnega prava.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.