Jedro

Glede na naravo grožnje, ki jo je izrekel obdolženec (ko je delavki sodišča grozil, da bo vse pobil), okoliščine, v katerih jih je izrekel, kot so razvidne že iz opisa kaznivega dejanja, in osebnost obdolženca, saj je bil po storitvi tega kaznivega dejanja že dvakrat pravnomočno obsojen (v letu 1998 zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po čl. 152/I KZ, v letu 1999 pa zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/I KZ in nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 265/I KZ, je tudi sodišče druge stopnje ocenilo, da pri obdolžencu ne gre za enkraten spodrsljaj in tako ni podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala izrek pogojne obsodbe.

Izrek

Pritožba obdolženca se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Na podlagi člena 98/I ZKP v zvezi s členom 95/I ZKP je obdolženec dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati na 50.000,00 (petdesettisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 145/I KZ ter mu izreklo kazen dva meseca zapora. Obdolžencu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka in na 35.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Proti sodbi je obdolženec vložil pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal ugoditev pritožbi tako, da se mu izreče pogojna obsodba.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni sodišča druge stopnje je zaporna kazen, ki jo je obdolžencu izreklo sodišče prve stopnje, primerna teži storjenega kaznivega dejanja in stopnji krivde. Glede na naravo grožnje, ki jo je izrekel obdolženec (ko je delavki sodišča grozil, da bo vse pobil), okoliščine, v katerih jih je izrekel, kot so razvidne že iz opisa kaznivega dejanja in osebnost obdolženca, saj je bil po storitvi tega kaznivega dejanja že dvakrat pravnomočno obsojen (v letu 1998 zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po členu 152/I KZ, v letu 1999 pa zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po členu 217/I KZ in nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja listin po členu 265/I KZ), je tudi sodišče druge stopnje ocenilo, da pri obdolžencu ne gre za enkraten spodrsljaj in tako ni podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala izrek pogojne obsodbe.

Olajševalna okoliščina, ki jo navaja obdolženec, to je skrb za otroka, je bila v sodbi upoštevana kot olajševalna okoliščina, za zdravstvene težave, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, pa ni predložil nobenih dokazov, zato teh okoliščin tudi ni moč upoštevati.

Glede na navedeno pritožba obdolženca ni utemeljena, sodba tudi nima kršitev zakona, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, zato je njegovo pritožbo zavrnilo in sodbo soidšča prve stopnje potrdilo.

Obdolženec mora kot stroške pritožbenega postopka plačati povprečnino, ki je odmerjena v skladu z določbo drugega odstavka 92. člena ZKP.