Jedro

Na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom; kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka.

Izrek

I.Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku 5. alineje I. točke izreka spremeni tako, da A. A. z vsakim od staršev preživi polovico poletnih počitnic (v juliju in avgustu po 14 dni strnjeno), in sicer pri enem od staršev od 1. 7. do 15. 7. ter od 1. 8. do 15. 8. in pri drugem od staršev od 16. 7. do 31. 7. ter od 16. 8. do 31. 8.; če se starša ne dogovorita drugače, je A. A. v letu 2025 pri očetu od 16. 7. do 31. 7. in od 16. 8. do 31. 8., v letu 2026 pa od 1. 7. do 15. 7. in od 1. 8. do 15. 8. ter tako izmenjaje naprej.

II.V preostalem delu se pritožba predlagatelja in v celoti pritožba nasprotne udeleženke zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III.Predlagatelj in nasprotna udeleženka krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu predlagatelja delno ugodilo ter obseg in način stikov, urejenih v 3. točki sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 2369/2016 z dne 17. 5. 2017 spremenilo tako, da stiki mladoletnega A. A., rojenega 1. 7. 2016, z očetom B. A. sedaj potekajo:

-vsako sredo, ko oče sina prevzame po pouku in je z njim do četrtka zjutraj, ko ga pripelje v šolo ter vsak drugi vikend, ko oče ob petkih prevzame sina po pouku in je z njim do ponedeljka zjutraj, ko ga pripelje v šolo;

-v tednu, ko sin z očetom nima vikend stika, z očetom preživi tudi čas od četrtka po pouku, ko ga oče prevzame v šoli, do petka zjutraj, ko ga pripelje v šolo (ob dnevih, ko ni pouka, po otroka oče pride na dom in ga tja vrne);

-krajše šolske počitnice (prvomajske, jesenske, zimske, božično-novoletne) A. A. preživlja izmenjaje pri vsakem od staršev. Prvomajske počitnice v letu 2024 preživi pri materi, jesenske počitnice v letu 2024 pri očetu in tako izmenjaje dalje; pravoslavni božič in svoj rojstni dan preživlja sin izmenjaje pri vsakem od staršev, očetov rojstni dan 27. 6. pa pri očetu;

-v času poletnih počitnic A. A. z vsakim od staršev preživi dva tedna strnjeno, v preostanku počitnic pa se stiki izvajajo kot običajno. Starša se v terminu strnjenega dvotedenskega stika med poletnimi počitnicami dogovorita najkasneje do 1. junija za tekoče leto, sicer velja, da A. A. pri materi strnjeno preživi drugi in tretji teden v mesecu juliju, z očetom pa zadnji teden v juliju in prvi teden v avgustu;

-v času počitnic ali dela prostih dni otroka oče prevzame pri materi in ga tja vrne ob uri, po predhodnem dogovoru med staršema, če pa tega dogovora ni, oče otroka pri materi prevzame ob 14.00 uri in ga pripelje nazaj k njej ob 9.00 uri1 (I. točka izreka).

2.Kar je zahteval predlagatelj več ali drugače (skupno varstvo in vzgojo, obsežnejši stiki, plačilo preživnine na drugačen način oziroma v drugačnem znesku), je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi predlog nasprotne udeleženke za zvišanje preživnine (III. točka izreka). Odločilo je še, da predlagatelj in nasprotna udeleženka nosita vsak svoje stroške tega postopka, stroške izvedenke klinične psihologije pa krijeta vsak do polovice (IV. točka izreka).

3.Proti navedenemu sklepu sta se pritožila oba udeleženca postopka.

4.Predlagatelj oziroma nasprotni udeleženec (v nadaljevanju zaradi jasnosti imenovan le kot predlagatelj) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa.

5.Izrek sklepa nasprotuje razlogom sodbe, zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). 2. alineja prvega odstavka izreka je v nasprotju z 29. točko obrazložitve. V izreku je isti stik določen le od četrtka do petka, v obrazložitvi pa en dan dlje, zato je treba to neskladje v izreku sklepa odpraviti.

6.Sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker za obdobje, ko je A. A. še obiskoval vrtec, ni zaslišalo njegovih vzgojiteljic, ki bi vedele povedati, da se A. A. pogosto upira odhodu domov z materjo, da bi šel raje z očetom ter je zaradi tega v stiski. Med postopkom je A. A. vstopil v šolo, sodišče pa ni pridobilo mnenje OŠ X., kjer so mu pojasnili, da ima A. A. vedno večje težave zaradi neprimernega vedenja, da v stiskah izraža, da naj pokličejo očeta in to tudi ob dnevih, ko ni očetov stik. Zmotna je ugotovitev, da bi zaupanje A. A. v skupno varstvo in vzgojo ob njegovih vedenjskih in čustvenih težavah pomenilo preveliko spremembo in tveganje za ogroženost njegovega nadaljnjega razvoja. Nasprotno izkazuje dečkovo vedenje, ki bi ga lahko vzgojiteljice in učiteljice. Očitno se A. A. ne počuti tako dobro v dosedanjem okolju, saj vedno znova izkazuje jezo, ker ne more biti več pri očetu in iz te jeze izvirajo njegove čustvene in vedenjske težave. Tudi sodna izvedenka je ugotovila, da si sin pristno želi biti več časa z očetom. Zmotna je interpretacija izvedenke in sodišča, da naj bi oče na A. A. izvajal pritisk, da naj se izjasni, kje oziroma s katerim od staršev želi preživljati več časa. V nedeljo 5. 5. 2024 sta imela starša zopet večji problem z A. A. Oče se je udeležil nogometnega turnirja, ko sicer ni bil njegov dan stika, vendar mu je bilo tudi na sodišču neformalno pojasnjeno, da ima pravico sodelovati pri takšnih aktivnostih pod pogojem, da ne vpliva na otroka. Tako je tudi ravnal, vendar po koncu turnirja A. A. ni želel oditi z materjo, temveč z očetom. A. A. je očitno v takšnem razvojnem obdobju, ko bi želel biti veliko časa z očetom, mati pa to napak razume kot odtegovanje od nje. Prvostopno sodišče ni pojasnilo, zakaj v primeru skupnega starševstva otroku ne bi bila zagotovljena rutina, stabilnost in varnost.

7.Sodišče je drugače odločilo o stikih v času poletnih počitnic, kot je predlagala sodna izvedenka v svojem mnenju z dne 30. 6. 2023 na strani 15. Priporočila je, da si že v letu 2024 starša poletne počitnice delita na polovico. Sodišče bi zato moralo razdeliti poletne počitnice tako, da otrok preživi z vsakim od staršev po 14 dni strnjeno v juliju in po 14 dni strnjeno v avgustu, kar predlagatelj tudi predlaga v svojem podrednem pritožbenem predlogu, ki ga dopolnjuje še s predlogom, da A. A. preživi z očetom tudi njihov družinski dan vsakega 12. oktobra, ki je znan in sprejemljiv tudi materi. Sklep nima odločilnih razlogov o tem, zakaj v času počitnic ali dela prostih dni, če ni predhodnega dogovora, oče otroka prevzame pri materi ob 14.00 uri in ga pripelje nazaj ob 9.00 uri. Logično bi bilo, da na prosti dan oče lahko prevzame otroka že zjutraj.

8.Novejša sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Odstop od tega pravila je utemeljen le v primeru posebnih okoliščin (nasilje, zloraba, alkoholizem, ipd.). Takšnih okoliščin pri očetu ni. Izvedenka je na naroku 22. 11. 2023 podrobneje pojasnila, da sta oba starša do A. A. pozitivna, da oba prepoznata njegove razvojne in čustvene potrebe. Bila je naklonjena večji širitvi stikov otroka z očetom, enako tudi CSD, zato ni nobenega razloga, da se obema ne podeli enaka starševska skrb.

9.Nasprotna udeleženka oziroma predlagateljica (v nadaljevanju zaradi jasnosti imenovana le kot nasprotna udeleženka) se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in sámo določi stike med A. A. in njegovim očetom in določi preživnino, podrejeno pa, da zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

10.Navaja, da je frekvenca stikov preveč zgoščena. Večkrat je opozorila sodišče na obnašanje predlagatelja in njegovo kaznovanost zaradi družinskega nasilja. Nasprotna udeleženka se ves čas utemeljeno boji za vsebino stikov, saj A. A. sam pove, da ima tri domove, pri nasprotni udeleženki, pri babici po predlagateljevi strani in v stanovanju, v katerem predlagatelj živi z novo partnerko, njeno hčerko in njunim skupnim sinom. V obdobju med 13. in 14. 4. 2024, je bil A. A. na stiku pri očetu, naslednjega dne zvečer je nasprotna udeleženka opazila na A. A. rokah obširne modrice. Istega dne jo je klicala A. A. razredničarka in opozorila, da je A. A. v šoli izredno nemiren in neubogljiv. Nasprotna udeleženka je povezala poškodbe s sporočilom in otrok ji je nato povedal, da so se v času trajanja stikov doma sporekli predlagatelj in nova partnerka ter njena hči, da se je sam postavil v bran partnerke in njene hčere, kar pa je predlagatelja razjezilo do te mere, da je obračunal tudi z A. A. Po uradni dolžnosti je šola obvestila CSD, ta pa je zoper predlagatelja podal ustrezno prijavo, o čemer je bila nasprotna udeleženka obveščena, nemudoma pa je nasprotno udeleženka poklicala tudi A. A. pediatrinja. Na nepredvidljivo in škodno obnašanje predlagatelja je opozorila že sodna izvedenka. A. A. ima ob četrtkih nogometne treninge, na katere vozi izključno mati, saj je predlagatelj te prevoze odklonil. Nesporno jih plačuje mati, ker je predlagatelj ta strošek zavrnil. Sodišče je za tak razpored otrokovih treningov vedelo, kot je vedelo, da oče A. A. ne bo vozil na igrišče. Z odločitvijo, da stiki potekajo v tednu, ko oče nima vikend stika od četrtka po šoli do petka, ko ga oče zjutraj pelje v šolo, je odvzelo A. A. polovico treningov in mu je odločitev v škodo. Zato nasprotna udeleženka vztraja, da se stiki od četrtka po šoli do petka zjutraj v tednu, ko stikov med očetom in sinom med vikendom ni, odpravijo.

11.Odločitev o zavrnitvi zahtevka za zvišanje preživnine je sama s seboj v nasprotju, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče ugotavlja, da je bila preživnina nazadnje odločena s poravnavo dne 17. 5. 2017 v višini 150 EUR, ne da bi se sinove potrebe podrobneje ovrednotile. A. A. je bil takrat star deset mesecev, po obvestilih pristojnega CSD je bila ta preživnina zvišana na 188,34 EUR. Sodišče nadalje ugotavlja, da so se pravno pomembne okoliščine, na katerih temelji predhodna odločitev preživnine, bistveno spremenile in je zato ponovno odmerilo preživnino. Zaključilo je, da A. A. potrebe danes znašajo 600 EUR mesečno, pri čemer samo šolska prehrana in stroški za nogomet znašajo 180 EUR, to je toliko kot znaša valorizirana preživnina. Sodišče ugotavlja, da A. A. več časa preživi z materjo, da ima predlagatelj večje dohodke od nasprotne udeleženke, da nasprotni udeleženec za preživljanje sina iz nove partnerske zveze mesečno porabi najmanj 250 EUR, pri čemer je ta sin star dve leti, A. A. pa je šoloobvezen in ima zunajšolske obveznosti. Sodišče porazdeli breme preživljanja na pol, torej vsak po 300 EUR in pri tem prezre vse napore in aktivnosti nasprotne udeleženke, ki jih posveča sinu, da ga vzdrži v normalnih razmerah, zato je njeno breme iz naslova varstva, nege in skrbi bistveno večje od predlagateljevega. Nato zahtevek zavrne z utemeljitvijo, da oče otroka tudi naturalno preživlja v času stikov, kot da ga mati ne?! Sodišče je popolnoma zanemarilo, da je A. A. otrok s posebnimi potrebami, da nujno potrebuje strokovnih in plačljive usluge, kar vse je in še bo obremenilo izključno nasprotno udeleženko. Predlagatelj je sina takoj po zadnji obravnavi izpisal iz NTC delavnic, za katere je plačeval po 40 EUR, otrok pa te usluge potrebuje. Znesek 188,34 EUR ne zadošča niti za šolsko prehrano, vadnino in športno opremo. Zavrnitev preživninskega zahtevka je neživljenjska, nepravična, zlasti pa ne v korist A. A.

12.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotne udeleženke predlaga zavrnitev njene pritožbe in opisuje še nekatere dogodke iz časa po zaključku glavne obravnave. Nasprotna udeleženka predlaga zavrnitev pritožbe predlagatelja.

13.Pritožba predlagatelja je delno utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke pa ni utemeljena.

Dosedanji potek postopka

7.Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta nekdanja zunajzakonska partnerja in starša mladoletnega A. A., roj. ... 2016. Po razpadu zunajzakonske zveze so bila razmerja v družini urejena s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV P 2369/2016 z dne 17. 5. 2017. A. A. je bil zaupan v varstvo in vzgojo materi, določeni so bili stiki otroka z očetom2, ki mu je bilo naloženo tudi plačevanje preživnine v mesečnem znesku 150 EUR, upoštevaje vsakoletno uskladitev. Oče je 22. 1. 2020 predlagal skupno varstvo in vzgojo mladoletnega A. A., enakomerno porazdeljene stike (teden/teden), za preživljanje bi drug drugemu nakazovala 100 EUR mesečne preživnine. Na naroku dne 18. 6. 2021 je bila sklenjena začasna sodna poravnava z dogovorom, da stiki sina z očetom začasno potekajo od srede, ko ga oče pride iskat v vrtec, do četrtka zjutraj in vsak drugi vikend od petka do ponedeljka, s predajami v vrtcu. Stiki med prazniki in počitnicami, določeni s sodno poravnavo IV P 2349/2016, so ostali nespremenjeni. Mati je dne 27. 9. 2023 vložila predlog za zvišanje preživnine na 375 EUR mesečno. Zadevi sta bili s sklepom z dne 22. 11. 2023 združeni v skupno obravnavanje.

Glede skupnega varstva in vzgoje

8.Čeprav predlagatelj v pritožbi pravilno povzema novejša spoznanja teorije, da je otroku v korist, da vzgoja in varstvo potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev (še) vzpostavljena, zato je skupna vzgoja in varstvo osnovna (prvenstvena) rešitev (138. člen Družinskega zakonika, DZ), pri tem prezre, da v obravnavanem postopku ni bila naloga sodišča, da ponovno ugotavlja, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka oziroma ali so te na obeh straneh primerne, ampak je moralo odgovoriti na vprašanje, ali so se od prejšnje ureditve družinskih razmerij bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine (četrti odstavek 138. člena DZ).

9.Na podlagi mnenja izvedenke (klinične psihologinje) in mnenja CSD je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da ni okoliščin, ki bi utemeljevale, da bi se zaupanje v varstvo in vzgojo spreminjalo, zlasti zato, ker se A. A. težko prilagaja spremembam, je že primarno bolj občutljiv, hitro vznemirjen ter ima čustvene in vedenjske težave, ki se stopnjujejo. Izvedenka je izrecno izpostavila, da naj vzgojo in skrb za A. A. še naprej prevzema mati, ki zna razmejiti partnerski odnos od starševskega in otroka ne obremenjuje tako kot oče, ki škodljivo prelaga odgovornost za stike na A. A. in od njega pričakuje, naj se sam odloči, kje bo živel. Pritožbeni očitek, da izvedenka in sodišče zmotno interpretirata, da naj bi oče na A. A. izvajal pritisk, je le navržen in v nasprotju z zapisom izvedenke, da je A. A. pri njej spontano začel pogovor, da je mislil, "da je to sodišče in da se mora opredeliti, kje bo živel, ker mu je oče tako naročil, njemu pa je to težko". Po opažanjih izvedenke ni izključeno, da oče pritiska na A. A. zaradi večje možnosti pridobitve neprofitnega stanovanja.

10.Tudi če se je A. A. kdaj uprl, da bi šel iz vrtca z materjo, to še ne predstavlja razloga za skupno starševstvo. Že zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje v zvezi s tem ni zaslišalo vzgojiteljic v vrtcu. Poleg tega iz poročila vrtca z dne 30. 9. 2021 izhaja, da so bili A. A. izbruhi najpogostejši pri obrokih in odhodih iz vrtca, kadar je po njega prišel kdo drug, kot bi si sam želel. Pogosto je povedal, da ima tri domove in da ne ve, kje je doma, kar potrjuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da A. A. potrebuje stabilno okolje s čim manj spremembami. Tudi pridobitev mnenja OŠ X. ni bilo potrebno, ker je sodišče prve stopnje že na podlagi izvedenih dokazov (mnenja CSD, izvedenskega mnenja ter izpovedi staršev in druge spisovne dokumentacije) ugotovilo relevantne okoliščine glede primerne skrbi za otroka.

11.Poleg opisanih osebnih okoliščin na strani A. A. in ugotovljenih škodljivih pritiskov očeta proti skupnemu starševstvu govori tudi visoka stopnja konflikta med staršema. Obsežne komunikacije med njima ni, nasprotna udeleženka se predlagatelja še vedno boji, ker je nad njo izvajal fizično in psihično nasilje, za katerega je bil dvakrat pravnomočno obsojen.

Glede stikov

12.Neutemeljen je predlagateljev pritožbeni očitek kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi se glede stikov med tednom pojavilo nasprotje med izrekom sklepa in razlogi sodbe. Prvo in drugo alinejo I. točke izreka je treba brati skupaj in je potem povsem jasno, da stik v tednu, ko ni vikend stika, poteka poleg srede (ko oče sina prevzame po pouku in ga pripelje v šolo v četrtek zjutraj) tudi v četrtek (ko ga oče prevzame v šoli, do petka zjutraj, ko ga pripelje v šolo).

13.Obseg rednih stikov (prva in druga alineja I. točke izreka) je ustrezno določen glede na mnenje izvedenke, ki je ugotovila, da je A. A. želja po preživljanju več časa z očetom pristna, vendar je hkrati kot pomembno izpostavila, da si sin od očeta želi tudi več pozornosti, saj ni povsem jasno, ali se oče v času stikov ukvarja s sinom ali skrb prelaga na svoje starše. Širitev stikov podpira tudi CSD. Pritožbeni očitek nasprotne udeleženke, da so stiki preveč zgoščeni, glede na mnenji izvedenke in CSD ni utemeljen. Njeni pomisleki glede dodatnega stika v četrtek (v tednu, ko ni vikend stika), ko ima A. A. trening nogometa, na katerega ga po njenih predvidevanjih oče ne bo vozil, so zaenkrat neutemeljeni. Če pa bi se izkazalo, da se bo to res uresničilo, bi bil to lahko razlog za ponovno spremembo oziroma omejitev stikov. Še širši stiki, za kar se zavzema predlagatelj, pa niso primerni, še posebej zaradi njegovega škodljivega prelaganja odgovornosti za stike na A. A. Če bi se ti pritiski še stopnjevali, bo treba po mnenju izvedenke stike celo omejevati.

14.Preživljanje krajših šolskih počitnic (tretja alineja I. točke izreka) in preživljanje pravoslavnega božiča ter A. A. in očetovega rojstnega dne (četrta alineja I. točke izreka) ni sporno, sporen pa je režim preživljanja poletnih počitnic (peta alineja I. točke izreka), ki ga je sodišče prve stopnje določilo tako, da v času poletnih počitnic z vsakim od staršev preživi dva tedna strnjeno, v preostanku počitnic pa se stiki izvajajo kot običajno; če se starša o terminu strnjenega stika ne dogovorita, velja da A. A. pri materi strnjeno preživi drugi in tretji teden v juliju, z očetom pa zadnji teden v juliju in prvi teden v avgustu. Pritožnik utemeljeno opozarja, da se ta režim razlikuje od mnenja izvedenke, ki je priporočila, naj se poletne počitnice v letu 2023 delijo, in sicer naj A. A. pri očetu preživi do 10 dni počitnic v juliju in avgustu ter pri mami prav tako, v letu 2024 pa naj si poletne počitnice delita na polovico, otrok naj preživi pri vsakem staršu po 14 dni v kosu (julij in avgust). Tudi iz njene izpovedbe (list. št. 271) izhaja, da naj bi se zdaj, ko je otrok večji, "počitnice delilo med letom in potem tudi za poletje". Ob tem, da je predlagatelj v pripravljalni vlogi z dne 22. 12. 2020 (list. št. 69) predlagal, da stiki med poletnimi počitnicami potekajo strnjeno dva tedna v juliju z enim staršem in dva tedna z drugim staršem ter tudi v avgustu dva tedna strnjeno z enim staršem in dva tedna z drugim staršem, čemur nasprotna udeleženka ni nasprotovala, in da tudi v odgovoru na pritožbo ni navedla ničesar v zvezi s predlogom predlagatelja v pritožbi, je pritožbeno sodišče v tem delu predlagateljevi pritožbi ugodilo in sklep v prvem odstavku 5. pete alineje I. točke izreka ustrezno spremenilo. Ni pa našlo nobenega razloga, da bi spremenilo odločitev, da v času počitnic ali dela prostih dni, če ni drugačnega dogovora, oče otroka prevzame pri materi ob 14.00 uri in ga pripelje nazaj ob 9.00 uri.

Glede preživnine in razporeditve preživninske obveznosti

15.Preživnina za A. A. je bila s sodno poravnavo IV P 2369/2016 določena v maju 2017 v višini 150 EUR mesečno. Zaradi bistveno spremenjenih pravno pomembnih okoliščin (A. A. je sedaj osnovnošolec, pri njem se nakazujejo posebne potrebe, njegove osnovne potrebe so večje … ) je sodišče prve stopnje ponovno ugotavljalo A. A. potrebe in preživninske zmožnosti staršev. Skupne mesečne potrebe otroka je ocenilo na cca 600 EUR, čemur nasprotna udeleženka ne nasprotuje. Ne strinja pa se s tem, da je preživninsko breme razdeljeno med starša na enaka dela, zlasti pa ne z zaključkom sodišča prve stopnje, da za zvišanje preživnine ni razlogov, ker valoriziran znesek preživnine 188,34 EUR, ki ga oče plačuje za A. A., zadošča za pokrivanje njegovih potreb v denarju, ker ostale potrebe glede na čas, ko je A. A. pri njem, pokrije naturalno.

16.Ni res, da je odločitev, da se kljub spremenjenim okoliščinam preživnina ne zviša, sama s seboj v nasprotju. Na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom; kadar otrok preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, tudi drugi od staršev neposredno pokrije del dnevnih potreb otroka. Po sklepu sodišča prve stopnje predlagatelj z otrokom preživi vsak drugi vikend od petka po pouku do ponedeljka zjutraj, vsako sredo popoldan do četrtka zjutraj, tisti teden, ko nima stika čez vikend pa poleg tega še od četrtka, ko otroka prevzame po pouku, do petka zjutraj. Z otrokom torej preživi 12 dni na mesec, kar pomeni v povprečju 3 dni na teden, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje (43. točka obrazložitve). Čas med počitnicami in prazniki A. A. preživi z obema staršema enakomerno. Navedeno utemeljuje oceno sodišča prve stopnje, da oče 40 % stroškov hrane, bivanjskih stroškov in higienskih potreb (110 EUR) krije že v naravi. Glede na to, da po neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah oče že pokriva stroške za obiskovanje šolskega stroška v višini 40 EUR, da A. A. vozi k frizerju vsaj tolikokrat kot mati (15 EUR), da mu preskrbi vso garderobo, ki med staršema ne prehaja, da ima pri njemu kolo in druge športne rekvizite, da poskrbi tudi za A. A. razvedrilo, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da znesek 188,34 EUR, ki ga oče že plačuje, zadošča za pokritje še dela sinovih potreb, ki odpadejo nanj in ki jih ne pokriva že naturalno. Pritožbene navedbe, da je predlagatelj po zaključku glavne obravnave nehal plačevati NTC delavnice, glede na časovne meje pravnomočnosti ni mogoče upoštevati.

17.Pri razporeditvi preživninske obveznosti je sodišče prve stopnje upoštevalo, da ima nasprotna udeleženka nekoliko večje breme iz naslova varstva, skrbi in nege A. A., s čimer je nadomestilo razliko v razpoložljivih sredstvih predlagatelja (800 do 850 EUR) in nasprotne udeleženke (1.000 EUR) in uravnotežilo breme preživljanja med oba starša (50 % : 50 %). Pritožbene navedbe te ocene ne morejo omajati.

18.Zaradi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo sklep sodišča prve stopnje spremenilo v prvem odstavku 5, alineje I. točke izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), v preostalem delu pa je pritožbo predlagatelja in v celoti pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 101. členu ZNP-1.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 138, 138/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.